'Ljudje zapirajo obrate in gredo v krute osebne katastrofe'

"Težave seveda ne izvirajo od včeraj," je za 24ur.com dejal Jani Ulaga iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Razložil je, da se je vse skupaj začelo, ko je Slovenija postala samostojna, saj smo večino zakonodaje v nespremenjeni obliki iz starega sistema prenesli v tržno gospodarstvo. "Mi že dvajset let opozarjamo vse vlade, ne samo to, da je stanje treba spremeniti,“ je dejal Ulaga in dodal, da je vlada vsa ta leta za njihove težave gluha na obe ušesi.

Jeseni so obrtniki vladi tudi izpostavili nekaj ključnih težav, ki jih je treba urediti, da bo malo gospodarstvo sploh preživelo, ne samo živelo. Vlada se je konec lanskega leta sicer odzvala, januarja pa so obrtniki sestankovali z resornimi ministri. "Vendar pa so te zadeve v tem kriznem času prepočasne,“ je prepričan Ulaga. Izpostavil je, da je v letih 2009 in 2010 skoraj 11 tisoč obratovalnic, samostojnih podjetnikov in družb z omejeno odgovornostjo zaprlo svoja vrata in odpustilo skoraj 40 tisoč ljudi. "To je seveda znak za velik alarm. Pa vendar se na zakonodajnem področju nič ni zgodilo,“ pravi Ulaga.

In tako so stvari vzeli v svoje roke. V začetku marca bodo na Davčno upravo RS (Durs) najverjetneje začeli vlagati prošnje za obročno odplačevanje prispevkov, ne glede na odgovor pa marca prispevkov in davkov ne bodo plačali. Ulaga pravi, da želijo na mehek način prepričati vlado, da mora nujno nekaj storiti. Čakanje na redne zakonodajne postopke in usklajevanja po njihovo za malo gospodarstvo ni dobro. V prvi polovici marca naj bi obrtniki sicer začeli postopoma dvigovati denar na bankah in bankomatih, sredi marca pa pripravljajo javni protest v središču Ljubljane.

Kje so težave?

Obrtniki med drugim želijo, da bi vlada uredila plačilno disciplino. To bi po njihovo lahko storila s tem, ko bi uvedla 30-dnevni plačilni rok in implementirala evropsko direktivo v našo zakonodajo. "Res, da je Evropa predlagala dveletni rok, v katerem lahko vse to implementira, vendar mi smo mnenja, da je kriza v Sloveniji tako velika, da je treba to takoj narediti,“ je dejal Ulaga.

Za obrtniško zbornico je izredno problematičen tudi institut prisilne poravnave. "Mi ga imenujemo legalizirana kraja in se vedno zaključi na hrbtih in denarnicah malega gospodarstva,“ pravi Ulaga. Izpostavil je primer Merkurja, ki je v prisilno poravnavo dal 3214 gospodarskih subjektov, od tega je bila velika večina malih gospodarskih subjektov. Ulaga je dejal, da so ti mali subjekti v poslovno sodelovanje z Merkurjem prešli z vsem svojim premoženjem. "In zdaj jim ta da 20 odstotkov tega, kar so zaslužili, kar so vložili v štirih letih,“ pravi Ulaga. Zahtevajo ukinitev prisilne poravnave, ob tem pa tudi drugačno, spremenjeno, posodobljeno obliko stečaja.

Med nujne ukrepe obrtniki štejejo tudi spremembo dohodninske zakonodaje v Sloveniji, kjer predlagajo institut "vsak račun šteje“. Pravijo, da je 30 odstotkov BDP ustvarjenih na sivem trgu. "10 milijard se suče na tem trgu, to je vse proizvod dela na črno in sive ekonomije,“ pravi Ulaga.

In dokler se ne spremeni zakonodaja, bodo po mnenju obrtnikov njihove težave ostajale. Mali gospodarski subjekti namreč odgovarjajo s svojim premoženjem. Tako po mnenju Ulage ni primerna zakonodaja iz časov, ko so bila proizvedena sredstva v lasti vseh in nismo osebno odgovarjali s svojim premoženjem.

Ulaga je prepričan, da ima vlada še do konca februarja čas, da spremeni določene stvari. "Nenazadnje smo odločitve podali in pričakujemo resnost pri delovanju vlade, ne pa tako mlačen odziv,“ pravi Ulaga, ki dodaja, da je konkreten odziv takrat, ko je zakonodaja spremenjena. "Ne moremo se več dogovarjati, ker naši ljudje iz dneva v dan zapirajo svoje obrate in gredo v krute osebne katastrofe,“ je dejal Ulaga.

Gospodarsko ministrstvo: 93 zahtev, 13 uresničenih, 12 delno realiziranih, 29 v postopku priprave

Na ministrstvu za gospodarstvi so ocenili, da ukrepi, ki jih pripravljajo obrtniki, niso primerni, saj bodo še poslabšali stanje v gospodarstvu in nič ne prispevajo k reševanju problemov.

Pravijo, da se je vlada takoj odzvala na zahteve OZS; pristojni ministri so se namreč s predstavniki zbornice večkrat sestali ter pristopili h konstruktivni pripravi predlogov in rešitev na zahteve obrtnikov. Nekatere zakone je vlada že sprejela, za posamezne rešitve pa se pristojna ministrstva še pogovarjajo in usklajujejo z OZS.

Lani je OZS vladi predstavila 93 zahtev, od katerih jih je 13 že uresničenih, 12 delno realiziranih in 29 v postopku priprave; 18 je nerealiziranih, 21 zahtev pa je takih, za katere vlada ocenjuje, da niso sprejemljive. Predlogi, ki so označeni kot nerealizirani, so po mnenju pristojnih organov bodisi zakonsko že ustrezno rešeni bodisi bodo v največji meri upoštevani pri naslednji pripravi zakonskih in podzakonskih aktov, načrtovanju proračuna, idr.

Finančno ministrstvo: Zaskrbljeni nad demonstrativnem dvigovanjem denarja

Na ministrstvu za finance so pojasnili, da so pripravili paket interventnih zakonov, med katerimi so zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, novela zakona o davku na dodano vrednost ter novela zakona o javnih naročilih, ki jih bo vlada obravnavala še ta teden.

Nad demonstrativnem dvigovanjem denarja iz bank in bankomatov pa so zaskrbljeni. "Menimo, da tak način izražanja nezadovoljstva ne bi bil primeren in bi lahko kvečjemu poslabšal že tako zaostrene finančne pogoje, v katerih obrtniki in podjetniki trenutno poslujejo," so poudarili in dodali, da tovrstno usklajeno delovanje v širšem obsegu lahko privede do pojava vsesplošnega nezaupanja v bančni in plačilni sistem ter posledično do težko popravljivega negativnega vpliva na širšo finančno stabilnost v državi.

"Vse to bi lahko po naši oceni neposredno privedlo do bolj nestabilnih in nepredvidljivih pogojev ekonomsko-finančnega poslovanja med poslovnimi subjekti in s tem do neposrednih negativnih posledic za gospodarsko in poslovno sfero v vseh njenih statusnih oblikah," so še dejali na finančnem ministrstvu.

Pravosodno ministrstvo: Ni res, da smo predloge obrtnikov zavrnili

Iz pravosodnega ministrstva pa so sporočili, da so v sodelovanju z obrtno-podjetniško zbornico pripravili spremembe in dopolnitve zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Posredovali so ga v strokovno in medresorsko usklajevanje. Minister Aleš Zalar je za nacionalno televizijo povedal, da ne drži informacija, da je ministrstvo predloge obrtnikov zavrnil.Dejal je, da bodo na naslednju seji bodo obravnavani štirje zakoni. "Seveda so v težavah, a vlada jih jemlje resno," je dejal Zalar. Ne ve sicer, zakaj so obrtniki imeli tako ostro reakcijo in da so pozivi na nepokorščino nepotrebni. "Naj se ne spravijo v položaj, da jim bo nekdo na koncu očital utajo davkov," opozarja Zalar, ki je prepričan, da se vlada odziva na aktualne probleme in upa, da bo državni zbor predlagane spremembe zakonodaje obravnaval po hitrem oziroma prednostnem postopku.