Po poročanju Dela bo morala država nekdanjemu predsedniku uprave NLB Marjanu Kramarju vrniti del milijonske nagrade. Kot so neuradno izvedeli, naj bi ustavno sodišče odločilo, da 12. člen t. i. Kramarjevega zakona, ki je naknadno obdavčil to nagrado, ni v skladu z ustavo. Na ustavnem sodišču informacije niso ne potrdili ne zanikali, pojasnili so le, da morajo biti z odločbo sodišča najprej seznanjene stranke, šele nato lahko odločbo posredujejo javnosti. Kramarjev odvetnik Miha Kozinc je potrdil, da odločitev sodišča pričakuje v torek.
Kaj pomeni vračilo nagrade?
Če bi ustavno sodišče 12. člen razglasilo za neustaven, bi to pomenilo, da mora država neupravičeno odmerjeni davek zavezancu vrniti z obrestmi, je za Delo pojasnil pravnik Aleš Kobal. "Vzpostaviti bo morala stanje, kakor da obdavčitve ne bi nikoli bilo," dodaja. Ob tem opozarja, da bo v tem primeru obdavčitev neustavna le za tiste, ki so plačo, nagrado ali odpravnino dobili izplačano pred uveljavitvijo zakona.
Spomnimo
Aprila 2009, ko je novica o Kramarjevi nagradi pricurljala na dan, so se pristojni vladni ministri s premierjem Borutom Pahorjem na čelu odločili, da mora prvi mož NLB visoko nagrado nemudoma vrniti. Marjan Kramar se na vladne pozive ni odzval, zato je vlada spisala in izpeljala sprejetje tako imenovanega Kramarjevega zakona, po katerem je za izplačilo visokih plač in nagrad predvidena 49-odstotna obdavčitev. Ta je bila predvidena za plače, višje od 12.500 evrov bruto na mesec in nagrade nad 25.000 evri.
Zakon je bil sprejet po hitrem postopku in od Kramarjeve milijonske nagrade je na koncu ostalo le okoli 50.000 evrov. Kramar se je zaradi retroaktivnosti zakona pritožil, zgledu pa je sledilo še 39 drugih dobro plačanih slovenskih menedžerjev in nadzornikov.
KOMENTARJI (597)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.