Država jim dolguje, hkrati jih je rubila, zdaj pa čakajo na sodišče

Danes se je Finančna uprava RS (Furs) odzvala na primer izterjave obveznosti podjetja Alukomen holding d.d. Trdi, da je ravnala pravilno in zakonito, hkrati pa naj bi vložila tudi veliko truda in naporov, da bi se zadeve razpletle drugače.

Podjetje Alukomen je namreč državi dolgovalo 360.000 evrov. Gre za finančni dolg, Furs pa je v torek nenapovedano vstopil v proizvodne prostore družbe, prekinil delo in začel razstavljati stroje, na katerih so zaposleni izdelovali PVC okna in vrata, ki bi jih morali do konca tedna odpeljati v München. Stroje so nato prodali na dražbi.

O tem smo govorili z direktorjem družbe Brankom Terčonom. Pojasnil je, da so te stroje kupili od zastopnika nemške družbe v Avstriji. Takrat so za njih odšteli okoli 800.000 evrov, zdaj pa so bili na dražbi prodani za 146.000 evrov. Terčon ob tem še pravi, da jih je po njegovih informacijah kupilo prav avstrijsko podjetje, ki jim jih je pred tremi leti prodalo in jih bo zdaj verjetno prodalo naprej. "Mislim, da je ta, ki je stroje kupil, tudi nekako izsilil prodajo teh strojev," dodaja.

Furs pa je v odzivu na te trditve zapisal, da se dolžnik ni pritožil na cenilno vrednost osnovnih sredstev, ki je bila zapisana v rubežnem zapisniku. Poudarjajo tudi, da bi dolžnik lahko sam prodal stroje za višjo vrednost in poravnal svoje obveznosti do zaposlenih in države, a se za to ni odločil.

Podjetje Alukomen po pisanju Fursa že od leta 2012 izkazuje davčni dolg. Zato je finančna uprava lani začela postopek davčne izvršbe na premično premoženje dolžnika. Na Fursu trdijo, da so lani dolžniku omogočili neovirano poslovanje, vse do opravljene prodaje osnovnih sredstev na dražbi.

Država še naprej dolžnik

Furs tudi pojasnjuje, da je poplačilo dolga skušal doseči tudi z ukrepom davčne izvršbe na terjatve do dolžnikovih dolžnikov, vendar pa poplačilo zaradi nelikvidnosti teh podjetij ni bilo mogoče. Prav tako ni bilo mogoče najti zadovoljive rešitve oziroma garancij za poplačilo davčnega dolga, dodajajo na finančni upravi.

A država za stavbno opremo v soseski Dunajski kristali, katere naročnik je bilo ministrstvo za zdravje, Alukomnu že tri leta dolguje še okoli 3,5 milijona evrov. Terčon je za 24ur.com pojasnil, da imajo terjatev odprto do Mabre, vendar pa morajo na poplačilo počakati, dokler ne bo rešena sodba, ki jo je Mabra vložila proti državi. Ta pa se že zelo dolgo vleče. Iz Ljubljane so pred kratkim dobili zagotovili, da bi lahko sicer v kratkem pričakovali boljše novice.

Terčon pojasnjuje, da je ministrstvo za zdravstvo pogodbo z Mabro prekinilo ob menjavi ministrov, zaradi česar njihovo delo ni bilo poplačano. To je prizadelo tudi druge podizvajalce in le redki, ki so sodelovali v poslu, še poslujejo, pravi Terčon. Med njimi so bila tudi podjetja s 350 ali 210 zaposlenimi.

Vajeni stresnih situacij

V Alukomnu je bilo do zloma zaradi propadlega posla z Mabro leta 2012 90 zaposlenih, od takrat jih je le še 30 in v zadnjem času, bi jih lahko bilo celo več, a zdaj ko so ostali brez strojev je njihova usoda precej negotova. Imajo sicer neke starejše stroje, s katerimi lahko nekaj naredijo, a je to težko. Zagotovil je, da so vajeni stresnih položajev in odločili so se, da bodo vztrajali do konca z upanjem, da jim bo uspelo.

Glede izterjanega davčnega dolga pa je Terčon dejal, da so se dolgo časa pogovarjali tako s Fursom, kot tudi s predstavniki slabe banke, a pogovori niso obrodili sadov. Nekaj časa so se pogovarjali celo s svojimi dobavitelji, da bi jim oni poplačali ta dolg in tako skušali ohraniti posel z Alukomnom, a so se zaradi položaja v tej državi ustrašil in umaknili.

"Vem, da je v tej državi težko in mislim, da se mora ta krivulja v tej državi obrniti. Ne vem, kdo nam bo pomagal, da splavamo iz tega dreka, v katerem smo vsi skupaj," je cinično odgovoril Terčon na vprašanje, kaj si o vsej zadevi misli. "Mi smo najbolj ranljivi. Če si pošten, si neumen in najbolj ranljive je lahko ... za tiste, ki imajo denar in odvetnike pa je lažje," je dodal.

Furs: naš namen ni onemogočanje poslovanja

Na Fursu hkrati opozarjajo, da dolžniki pogosto sami otežujejo mehkejše ukrepe davčne izvršbe s tem, da poslujejo preko bančnega računa v tujini ter tako onemogočajo učinkovitost davčne izvršbe, poplačilo prispevkov za socialno varnost za zaposlene ter enakopravno obravnavo upnikov.

Sicer pa v Fursu še poudarjajo, da njihov namen ni onemogočanje podjetjem, da bi poslovala, so pa dolžni zavarovati interes delavcev ter zagotoviti plačilo prispevkov za socialno varnost, ki so tudi po mnenju ustavnega sodišča neodtujljiva pravica vsakega delavca. Izterjana sredstva iz naslova prispevkov bodo zato nakazali neposredno v blagajno pokojninskega zavoda (ZPIZ) in zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).