Walter B. Hewlett, Hewlettov sin in član uprave družbe, je pri tem dodal, da lahko podjetje v interesu delničarjev bolje posluje brez Compaqa, saj bi družba Hewlett-Packard z načrtovanim prevzemom pridobila prevelik in tvegan delež v že tako šepajoči industriji osebnih računalnikov, to pa bi oslabilo njeno donosno dejavnost izdelave tiskalnikov.
Na Wall Streetu so bili do prevzema negativno opredeljeni vse od njegove razglasitve javnosti. Hewlettova kritika obsežnih združitvenih tveganj, ki naj bi bile povezne s transakcijo, pa bo še dodatno otežila prevzem Compaqa, ki ga glavni direktor Hewlett-Packarda Carly Fiorina hoče izvesti že dva meseca. Hewlett svoje zavračanje prevzema utemeljuje z dejstvom, da je velik del družbine dejavnosti osredotočene na strežnike nižjega cenovnega razreda ter na podporne storitve, zaradi česar je po njegovem mnenju bolje, da se strategija družbe usmeri v proizvodnjo dražjih in zmogljivejših strežnikov ter v zagotavljanje določenih storitev z vključitvijo zunanjih sodelavcev. Združitev s Compaqom bi po njegovem mnenju tako vodilne delavce kot tudi ostale zaposlene v Hewlett-Packardu preusmerila od trga, kjer se družba odlikuje in na katerega bi se morala širiti. Negotovost v zvezi s prevzemom pa bi po Hewletovih besedah lahko povzročila tudi odlaganje naročil obstoječih in potencialnih kupcev oziroma njihovo nabavljanje pri družbinih konkurentih, kar bi posledično vplivalo tudi na dohodke družbe.
Kot so povedali v vodstvu Hewlett-Packarda, nad odločitvijo družine Hewlett niso presenečeni, tako direktorji družbe kot tudi sami družbi Hewlett-Packard ter Compaq pa se bodo še naprej prizadevali za združitev omenjenih družb v upanju, da jih bodo podprli tudi delničarji. V ta namen je vodstvo tudi napovedalo, da bo družba komisiji za nadzor nad trgovanjem z vrednostnimi papirji kmalu posredovala podrobno dokumentacijo o nakupu Compaqa, na podlagi katere se bodo lahko delničarji ustrezno odločili.