Simbolično stekla dela v sklopu največjega infrastrukturnega projekta v državi

Slavnostni govornik na podpisu je bil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Po dolgih letih takšnih in drugačnih zavlačevanj, prerekanj, zasledovanj tudi parcialnih interesov, vseh pravnih in tudi političnih zapletov, je Slovenija po besedah Vrtovca končno na točki, ko ni več vrnitve. "Kocka je padla, drugi tir se od danes naprej gradi," je dejal ob podpisu pogodbe za dela na projektu.

"Leta in leta smo čakali na ta dogodek. Čakala je Slovenija, čakala je Evropa, čakale so naše zaledne države, ki imajo Luko Koper za strateško luko, in čakali so državljani, logistika in gospodarstvo," je dejal Vrtovec na gradbišču v Dekanih pri Kopru, kjer so danes podpisali še pogodbo za glavna dela na projektu drugi tir med Divačo in Črnim Kalom, s tem pa obeležili tudi simboličen začetek glavnih gradbenih del.

Slovenska logistika si v tej neusmiljeni globalni gospodarski tekmi, ki večkrat poteka na premočenem in težkem igrišču, po Vrtovčevih besedah ne sme več privoščiti poraza. "Ta bi imel daljnosežne negativne posledice za celotno slovensko gospodarstvo. Dovolj je bilo tudi avtogolov in zdaj je čas za gole v nasprotnikovi mreži. Z današnjim dnem smo na tej tekmi izenačili, verjamem, da bomo čez 10 let v veliki prednosti," je poudaril.

Minister je še dejal, da je zdaj pomembno predvsem to, da ga zgradimo v roku, transparentno in znotraj finančne konstrukcije. Dela na drugem tiru morajo biti glede na časovnico končana leta 2025, leto pozneje pa naj bi bil tir predan v uporabo.

"Izvedba projekta ni pomembna le za nas. Vplive čuti celotna slovenska gradbena operativa," je dejal direktor podjetja Kolektor CPG Kristjan Mugerli. Ta pri tako obsežnem projektu gradbinci ne bodo pridobili le znanja, izkušenj in referenc, ampak bo vpliv po njegovih besedah čutilo celotno slovensko gospodarstvo. Prav tako bo gradnja projekta bistveno pripomogla pri izhodu gospodarstva iz krize po pandemiji covida-19, je prepričan.

"Stroji so pripravljeni, ekipe so pripravljene, zdaj pa nam dovolite, da pokažemo, kaj znamo in kaj zmoremo," je sklenil Mugerli.

Do podpisa pogodbe prihaja po tem, ko je državna revizijska komisija zavrnila zahtevek avstrijskega Strabaga za revizijo odločitve projektnega podjetja 2TDK, da bo drugi tir med Divačo in Črnim Kalom gradil konzorcij na čelu z domačim Kolektorjem CPG. Komisija je s tem odločila o vseh zahtevkih za revizijo, ki so bili vloženi v vseh fazah oddaje javnega naročila.

Izbrani konzorcij je za omenjeni odsek oddal najugodnejšo ponudbo v višini nekaj nad 403,6 milijona evrov, medtem ko je bila Strabagova ponudba v sodelovanju z nemškim podjetjem Ed Züblin in turško družbo Gülermak Agir vredna nekaj manj kot 463,5 milijona evrov. Kolektorjev konzorcij je bil medtem tudi edini, ki je oddal ponudbo tudi za dela na odseku med Črnim Kalom in Koprom. Ponudil je ceno 224,7 milijona evrov. Pogodbo za izvedbo del so podpisali 31. marca.

27-kilometrski drugi tir Divača–Koper bo tudi najdaljši železniški odsek v Sloveniji, ki bo dovoljeval hitrost 160 kilometrov na uro, primerljivo s hitrostmi sodobnih evropskih železnic. Tako bo to najdaljši odsek slovenskih železnic, ki bo več kot konkurenčen avtocestnemu transportu, tako potniškemu kot tovornemu.

V javnosti so se sicer pojavili pomisleki o vplivu gradbenih del, predvsem zaradi hrupa, na območje ob bodoči železniški progi. A je svetovalec koprskega župana Danijel Božič pojasnil, da "zaenkrat ni bilo resnih težav s hrupom". Pri pripravljalnih delih namreč dostopne ceste niso šle do vasi, je pa Božič priznal, da ne more reči, kaj se bo v prihodnje na tem območju dogajalo z miniranjem.

Po njegovih besedah pa težave, ki sproti nastajajo na delovišču, rešujejo skupaj. "Naša osnovna funkcija je, da pazimo in naredimo vse za to, da bi izvajalci, gradbinci in investitor povzročili v tem prostoru čim manj škode in da bi prebivalstvo čim lažje vse to preneslo," je dodal Božič.

Nekaj problemov je tako še odprtih, po drugi strani pa je po Božičevih besedah projekt drugega tira prinesel tudi rešitve za nerešene težave, ki so se vlekle iz drugih projektov, kot npr. odvodnjavanje Mišje peči ali sanacija betonarne Varda v Dekanih.