Evropska komisija je sprejela sveženj ukrepov za pomoč evropskim letalskim prevoznikom, ki močno čutijo posledice terorističnega napada na ZDA. Neposredne državne pomoči sektorju, ki je imel težave že pred napadom, je sicer izključila, vendar pa je dovolila omejeno državno pomoč tem družbam v obliki nadomestil za škodo, ki so jo utrpele zaradi štiridnevnega zaprtja ameriškega zračnega prostora neposredno po napadu. Prav tako se je strinjala s podaljšanjem državnih jamstev za zavarovanje za primer vojne in terorizma do konca leta.
Države članice morajo o vseh svojih odločitvah obvestiti komisijo, ki bo proučila njihovo skladnost z veljavnimi pravili o konkurenci, je ob predstavitvi ukrepov dejala evropska komisarka za transport Loyola de Palacio. Komisija je tudi dovolila, da se letalski prevozniki z medsebojnimi sporazumi o usklajevanju letov dogovorijo, kako po potrebi v času krize zmanjšati število poletov, pa vendar zagotoviti polete tudi na manj polnih relacijah in ob manj priljubljenem času. Prav tako je komisija ocenila, da lahko prevozniki obdržijo dogovorjene časovne niše za pristanke in vzlete do prihodnjega poletja.
ZDA pa bo komisija predlagala sklenitev pravilnika obnašanja, da bi se strani izognili kršenju pravil o konkurenci, predvsem v luči ukrepov, ki jih je za pomoč ameriškim letalskim družbam sprejel Washington. Strani naj skleneta tudi sporazum, ki bo postavil temelje za varno in zanesljivo poslovanje v konkurenčnem okolju, je menila komisija. Glede drugih tretjih držav pa komisija članicam svetuje, naj preverijo, ali imajo njihove letalske družbe vsaj minimalno zavarovanje za tveganje; v nasprotnem primeru jim je nujno prepovedati prelete in polete v EU.
Komisija predlaga še oblikovanje "skupnega sklada" za pomoč letalskim prevoznikom v primeru nekaterih težav, kar bi nekoliko zmanjšalo potrebe po takojšnjih državnih ukrepih; neposrednega skupnega vira za zagotavljanje morebitne pomoči EU zdaj namreč nima. Napovedala pa je tudi, da bo komisija tudi sicer podrobno sledila razvoju dogodkov in po potrebi predlagala še dodatne ukrepe.
Letalske družbe v EU naj bi po ocenah Združenja letalskih prevoznikov zaradi posledic napadov utrpele škodo v višini 3,6 milijarde evrov, predvsem na račun zmanjšanja prometa, prav tako pa naj bi potrebovale še 145 milijonov evrov za dodatne varnostne ukrepe in 180 milijonov evrov za višje zavarovalne premije. Nekaterim prevoznikom pa so napadi zadali skoraj smrtni udarec, saj so se z velikimi težavami soočali že pred njimi; tak je primer belgijske letalske družbe Sabena.
Ukrepi za neposredno pomoč letalskim prevoznikom pa niso edini, ki jih je danes sprejela komisija. Sledeč odločitvi prometnih ministrov je namreč predlagala tudi sveženj ukrepov za izboljšanje varnosti v letalskem prometu, ki naj bi postali obvezni za vse države članice. V skupno zakonodajo, ki doslej enotnih pravil za letalsko varnost ni določala, naj bi bila vnesena tudi določila o nadzoru nad izvajanjem teh pravil, je povedala komisarka.
Komisija bo sprejete ukrepe predložila v obravnavo prometnim in deloma tudi finančnim ministrom EU, ki se bodo sestali prihodnji torek v Luxembourgu.
Več kot 1000 zaposlenih v belgijski letalski družbi Sabena pa je danes na bruseljskih ulicah zahtevalo od vlade, da pomaga oslabljenemu podjetju in njegovim delavcem, ki so zaradi krize v podjetju izgubili službo. Protestniki zahtevajo od vlade, naj Sabeni odobri 40 milijard belgijskih frankov (906 milijonov dolarjev) pomoči.
Država sicer namerava podjetje prodati zasebnim investitorjem, čemur pa zaposleni nasprotujejo. Za rešitev Sabene, ki je v 50,5-odstotni lasti države, so sicer uvedli sodno zaščito upnikov, pri čemer je podjetje začasno razbremenjeno vseh plačilnih obveznosti. V igri je tudi možnost premostitvenega posojila v višini 125 milijonov dolarjev, ki naj bi ga odobrila belgijska vlada, vendar pa to možnost preučuje še Evropska komisija, ki je glede državnih pomoči letalskim prevoznikom zelo stroga.
