Donosnost slovenskih obveznic presegla psihološko mejo

Donosi 10-letnih slovenskih državnih obveznic so presegli psihološko mejo sedmih odstotkov. To mejo je okoli 11. ure danes presegala 10-letna obveznica z zapadlostjo leta 2020, ki je tudi sicer precej nelikvidna. Donosnost bolj likvidne obveznice z zapadlostjo leta 2022 pa je bila okoli 11. ure še vedno za las pod sedmimi odstotki. Popoldne pa je bila donosnost že pri 7,1 odstotka.

Donos na 10-letne nemške obveznice je bil medtem pri 1,80 odstotka, pribitek pa je s tem znašal 5,30-odstotne točke. "Vlagatelji vsak dan zahtevajo višjo obrestno mero, po kateri so pripravljeni posoditi Sloveniji denar, ker menijo, da je posoja vse bolj tvegana," pojasnjuje Jernej Kastelic iz NLB.

Za mejo vzdržnosti refinanciranje javnega dolga splošno veljajo obrestne mere do višine okoli sedem odstotkov. Pri približno sedemodstotni obrestni meri na 10-letne državne obveznice so namreč morale za finančno pomoč Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in EU zaprositi Grčija, Irska in Portugalska.

Križanič zaradi cene denarja ne pričakuje večjih stresov

Slovenija je sorazmerno dobro preskrbljena glede virov, zato se do leta 2014 ne pričakuje "večjih stresov", je v odzivu na dvig cene zadolževanja Slovenije v svojem nastopu na Dnevih bančnikov danes poudaril minister za finance Franc Križanič.

Ta meni, da se je Slovenija v krogu držav z občutno povišano ceno zadolževanja znašla s padcem pokojninske reforme. Kljub dobrim gospodarskim in fiskalnim temeljem je namreč s padcem pokojninske reforme po Križaničevih besedah postalo možno, da Slovenija dolgoročno ne obvladuje javnih financ.

Vseeno je Slovenija sorazmerno dobro preskrbljena glede virov. Ostale države so bolj izpostavljene, saj morajo stalno prihajati na trg.

Po mnenju viceguvernerke Banke Slovenije Stanislave Zadravec Caprirolo pa je dvigovanje donosnosti slovenskih obveznic deloma posledica okužbe zaradi težav Italije, deloma pa je vzrok tudi v dosedanji sistemski nesposobnosti Slovenije, da izvede potrebne strukturne spremembe. Ni pa znala napovedati, kdaj se bodo razmere umirile, ni pa bila tudi povsem prepričana, če bi ob trenutni stopnji zaupanja na trgih bolj odločna politika Slovenije na področju javnih financ in reform lahko imela takojšnje učinke.

V Evropski komisiji niso zaskrbljeni zaradi rasti donosnosti na slovenske obveznice

Na rast donosnosti na obveznice so se odzvali tudi v Evropski komisiji. Kot je dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije, jih razmere v Sloveniji ne skrbijo, saj menijo, da se bodo slovenske oblasti in gospodarstvo v prihodnjih mesecih sposobni soočiti s pomembnimi izzivi, vključno s strukturnimi reformami.

Minister za razvoj in evropske zadeve, ki opravlja tekoče posle, Mitja Gaspari meni, da je do krize prišlo zaradi ocene finančnih trgov, da se Slovenija ni sposobna hitro odzivati na razmere v okolju. Gaspari je na seji kolegija predsednika DZ opozoril, da je potrebno ukrepati takoj in da ne bi smeli čakati na oblikovanje nove vlade po decembrskih predčasnih parlamentarnih volitvah. Vendar predlog ni bil deležen zadostne podpore.

Slovenija je imela do letošnjega julija razmeroma trden položaj države z dobro bonitetno oceno in razmeroma operativnimi sposobnostmi za sprejemanje nujnih ukrepov. V zadnjih petih do šestih mesecih pa jo finančni trgi ocenjujejo, kot da se ni sposobna neposredno in hitro odzivati na razmere v okolju - kot da smo operativno nesposobni, je dejal Gaspari.

'Dvig obresti ne predstavlja težav za servisiranje dolga'

"Čakanje brez aktivnosti, ki bi bilo daljše od nekaj dni, lahko položaj še dodatno poslabša," je poudaril. Slovenija bi morala biti, kot je izpostavil, sposobna dokazati, da lahko v tem trenutku sprejme minimalen nabor ukrepov za zadrževanje rasti javnih financ in zahteve iz evropskih dokumentov glede proračunskega načrtovanja ter omejitev rasti javnega dolga in državnih jamstev.

Da dvig obrestnih mer za 10-letno zadolževanje ne vpliva na servisiranje obstoječega dolga državnega proračuna, pa so poudarili tudi na ministrstvu za finance. Vpliva pa na novo zadolževanje. "V letu 2012 predvidevamo, da bo proračun izkazal potrebo po tri milijarde evrov zadolževanja," so pojasnili. V kolikor bi se bila Slovenija prisiljena zadolžiti po trenutni obrestni meri, pa bi to pomenilo za okoli 90 milijonov evrov višje stroške v državnem proračunu.

Sicer na finančnem ministrstvu ocenjujejo, da dražjemu zadolževanju poleg razlogov, ki so jih navedle bonitetne hiše ob znižanju bonitetne ocene (med temi so odsotnost ključnih reform in težave bančnega sistema) botruje tudi vpliv krize v Italiji. "Vendar pa menimo, da trenutno dogajanje ni povečano zaradi prisotnosti italijanskih bank na slovenskem bančnem sistemu," še pravijo.