'Dokapitalizacija brez strategije'

Kot je znano, je vlada včeraj potrdila dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke. S tem RS kot delničar NLB uveljavlja prednostno pravico do vpisa 103.549 novih delnic NLB po ceni 334 evrov za delnico, kar pomeni, da bo vlada za dokapitalizacijo namenila 34.585.366 evrov, ki jih bo vzela iz proračuna. Prvi krog vpisa bo potekal med 17. in 30. aprilom.

Poleg vlade bosta banko dokapitalizirala še Zavarovalnica Triglav in Družba za svetovanje in upravljanje (DSU). Zavarovalnica naj bi prispevala dobrih 55 milijonov evrov, medtem ko naj bi DSU prispevala nekaj več kot 16 milijonov evrov.

Brščič: "Dokapitalizacija je v neskladju z bojem proti tajkunom"

“Kapitalska ustreznost NLB je očitno postala problematična in Banka Slovenije bi bila verjetno kmalu prisiljena ukrepati, zato je bil minister Bajuk prisiljen v igro vključiti Zavarovalnico Triglav,“ je za 24ur.com povedal Bernard Brščič iz ljubljanske Ekonomske fakultete, ki je prepričan, da je dokapitalizacija na takšen način sporna.

“NLB se je očitno kreditno preeksponirala. V ozadju bi lahko bili tudi menedžerski odkupi v SCT in Pivovarni Laško. Če je to res, je skrajno neokusno, da se bo dokapitalizacija izvedla tako rekoč iz davkoplačevalskega denarja. Takšna poteza pomeni zanikanje boja proti tajkunom, ki ga vlada tako obeša na veliki zvon. Gre za evidentno zanikanje obljub, ki jih je na začetku mandata dala ta vlada: namesto umika države iz gospodarstva, zdaj vlada rešuje NLB s proračunsko injekcijo,“ meni Brščič.

Šircelj: “Gre za sinergijo“

V vladi zatrjujejo, da je dokapitalizacija NLB nujna za zagotavljanje kapitalske ustreznosti in širitev na tuje trge v okviru Evropske unije. Z dokapitalizacijo se bo lastniška struktura NLB – država ima v največji banki v Sloveniji 35,4 odstotka delnic – spremenila.

"Še vedno pa bo takšna, da bo državi oz. družbam, ki so kapitalsko povezane z državo, zagotavljala večinski kapital, večino v nadzornem svetu in v organizaciji upravljanja banke," je včeraj poudaril državni sekretar Andrej Šircelj.

Na vprašanje, zakaj vstop Triglava v lastništvo NLB, pa je Šircelj odgovoril: "Gre za to, da se ustvarijo sinergijski učinki med bančnim in zavarovalniškim poslovanjem."

SDS podpira odločitev vlade za dokapitalizacijo

V največji vladni stranki SDS menijo, da država ne bo povečala svojega vpliva na poslovanje NLB, ne bo pa ga tudi zmanjšala. Je pa njen sedanji obseg vpliva na strateške odločitve največje slovenske banke potreben za nadaljnji stabilen razvoj slovenskega bančnega in širšega finančnega sistema.

“Če država ne bi sodelovala v tej dokapitalizaciji, bi to v sedanjih nestabilnih svetovnih finančnih razmerah lahko vneslo dodatno negotovost na slovenski finančni trg,“ meni vodja poslancev SDS Jože Tanko.

Lahovnik: “Bajuk bi moral podrobno pojasniti ...“

Poslanec Zares Matej Lahovnik meni, da je NLB v dobri kondiciji in da njena likvidnostna situacija ni problematična. Lahovnik vidi težavo v tem, da država ne ve točno, kaj narediti z NLB. “Minister Bajuk bi moral podrobno pojasniti, kakšne načrte ima vlada. Po eni strani z zadnjo potezo daje vtis, da želi obdržati vpliv v prvem nacionalnem finančnem stebru, po drugi strani pa se umika iz drugega finančnega stebra. Povezava bančništva in zavarovalništva je sicer dober vzgled, ki je uspešen tudi v tujini.“

V SD so sicer prepričani, da je dokapitalizacija NLB potrebna, sporen pa se jim zdi način njene izpeljave. "Napovedan način izpeljave je brez vsakega koncepta in brez vsake strategije. Nihče ni povedal, kaj je cilj na koncu teh lastniških sprememb," je v današnji izjavi za javnost v Ljubljani dejal poslanec SD Anton Rop. Po njegovih ocenah načrtovana lastniška struktura NLB v ničemer ne bo pripomogla k večji učinkovitosti, poleg tega pa ni narejena strategija, na kakšen način se bosta NLB in Zavarovalnica Triglav povezovali.

Vse pa kaže tudi na to, da "interes te vlade ni bil, da bi se politika dejansko umikala iz gospodarstva, ampak ravna ravno obratno, še bolj sidra politiko v finančnih institucijah in tudi podjetjih", je prepričan Rop.

Na očitke Zares in SD se je že odzvalo ministrstvo za finance, kjer ocenjujejo, da so navedbe opozicijskih strank zavajajoče. "Načrtovani pristop dokapitalizacije NLB kaže na načrtovan in usmerjen način, da se država umika iz gospodarstva. Dolžnost ministrstva za finance in vlade je, da skrbi za stabilnost finančnega sistema," so poudarili v ministrstvu.