Dogovora med Adrio in bankami o reševanju podjetja še ni

Glavni izvršni direktor Adrie Airways Klemen Boštjančič je pojasnil, da pogovori z bankami upnicami glede konverzije terjatev v lastniške deleže še vedno potekajo. Zaradi poslovnih interesov in korektnosti so o poteku dogovarjanj skrivnosti tako v Adrii kot v bankah. Boštjančič je povedal, da pogovorov do končnega dogovora ne more komentirati.

Banke molčijo

Podoben odgovor so posredovale tudi banke. Iz Nove Ljubljanske banke, ki naj bi glede na predlog sklepa skupščine v lastništvo slovenskega nacionalnega prevoznika konvertirala 27,6 milijona evrov terjatev, so sporočili, da poslovnih odnosov s posameznimi komitenti prav tako kot svojih prihodnjih odločitev ne morejo komentirati.

Tudi Abanka, ki naj bi konvertirala 3,55 milijona evrov, v skladu z veljavno zakonodajo in bančno prakso ne komentira poslovnih odnosov s strankami in namer glede nakupov oziroma konverzije terjatev.

V Hypo Alpe Adria banki so zagotovili, da si kot eden izmed upnikov družbe Adria Airways "prizadevajo za finančno konsolidacijo in posledično podpirajo vse predloge, ki bodo slovenskega največjega letalskega prevoznika s petdesetletnimi izkušnjami v čarterskem in rednem prometu popeljale v stabilno in dolgoročno prihodnost". Podrobnostih posameznih odločitev in procesov pa zaradi zaščite interesov vseh vpletenih strani ne morejo komentirati.

Banke so sicer ob predstavitvi konec junija načrt prestrukturiranja družbe sprejele pozitivno. Glede na dosedanje izkušnje slovenskih podjetij, med njimi tudi Merkurja, pa razgovori z bankami vedno trajajo praktično do konca. Tako po neuradnih informacijah dogovora ni mogoče pričakovati dosti pred 31. avgustom, ko mora biti na skupščini sprejet sklep o dokapitalizaciji.

Boštjančič pričakuje podporo bank

Boštjančič vsekakor pričakuje podporo in sodelovanje bank. "Vendar v kakšni obliki bo to sodelovanje, je zaenkrat prezgodaj reči," je poudaril. Opozoril je, da je tudi na sami skupščini še mogoče dajati nasprotne predloge tistemu, ki ga je v sklicu podal upravni odbor Adrie. "Pričakujem pa, da bo podan predlog, ki bo usklajen med lastniki in bankami," je povedal Boštjančič, saj bo potem le 30 dni časa, da sklepe skupščine uresničijo.

Pravi dan D za Adrio bo tako 30. september. V vsakem primer pa je nujno sodelovanje bank, saj je tudi vlada opozorila, da je to pogoj za dokapitalizacijo s strani države. Ob pričakovanju sodelovanja bank bo tudi postopek Evropske komisije za soglasje pri državni pomoči podjetju drugačen. "Gre za drug tip postopka in prijave. Ta trenutek soglasje Evropske komisije ni potrebno, ker gre za kombinacijo z zasebnim kapitalom," je pojasnil Boštjančič.

Na ministrstvu za finance so pojasnili, da je Slovenija pri Evropski komisiji priglasila državno pomoč za Adrio Airways v višini 6,2 milijona evrov. Kot nadaljujejo, je bila vloga konec julija umaknjena iz postopka priglasitve. Trenutno pri Evropski komisiji tako ni priglašena nobena vloga za državno pomoč letalskemu prevozniku.

Da bi družbo v skladu z načrtom dokapitalizirali s terjatvami bank v višini 38,4 milijona evrov in proračunskimi sredstvi v višini 50 milijonov evrov, je sicer potreben tudi rebalans proračuna. S temi sredstvi bi Adria deloma pokrila svoje dolgove. V prihodnje pa naj bi bistveno zmanjšala obseg in stroške poslovanja.

"Načrt prestrukturiranja družbe je praktično zaključen, formalno pa še ne, saj moramo upoštevati različne roke in sodelovanje vseh deležnikov. Tako je načeloma program spisan, vendar še nima vseh prilog, ki izhajajo iz njega," je povedal Boštjančič in dejal, da je smer zelo jasna in v dobršni meri cilja na racionalizacijo stroškov. Adria mora namreč obrniti poslovanje, kar v prvi fazi pomeni znižanje stroškov, v drugi fazi pa bolj dobičkonosne lete.

Zaenkrat Boštjančič še ne more reči, koliko zaposlenih bo ostalo brez službe. Prav tako tudi še ni končne odločitve, kateri leti bodo ukinjeni. Izračuni so sicer že pripravljeni, a jih bodo septembra dopolnili s podatki iz poletne sezone in takrat določili najbolj nedobičkonosne lete ter jih nato ob prehodu na zimsko sezono 30. oktobra tudi ukinili.

S podobnimi velikimi težavami kot Adria se srečujejo tudi številni drugi evropski regionalni letalski prevozniki. "Vsi iščemo nek izhod, neko prihodnost," je poudaril Boštjančič in pojasnil, da so težave v veliki meri pogojene s premajhnim trgom, saj ima vsaka država svojo letalsko družbo, zato je del rešitve regionalno povezovanje. Tudi v zvezi s tem razgovori tečejo, vendar dogovorov še ni.