Kot se je izvedelo iz slovenske delegacije pod vodstvom Rudolfa Gabrovca, naj bi končni dogovor o tem pripravili v decembru. Sicer pa so pogajalci v torek ustanovili skupni odbor za določitev in razdelitev finančnega premoženja in obveznosti nekdanje SFRJ. Odbor bo pristojen tudi za začetek pogajanj z Rusijo o višini dolga nekdanje Sovjetske zveze do nekdanje SFRJ. O usklajevanju stanj s klirinških računov do Rusije pa se bodo čez en teden v Beogradu znova pogovarjali strokovnjaki. V Sarajevu je bil tudi sklenjen dogovor, da bodo bodoča pogajanja z Rusijo potekala tako, da bo na njih navzočih vseh pet naslednic.
Naslednice so začele tudi razpravo o tehničnih in materialnih vprašanjih, povezanih s poslovanjem med nekdanjo Narodno banko Jugoslavije (NBJ) in jugoslovanskimi mešanimi bankami v tujini, ter se dogovorile o postopkih za začetek ugotavljanja dejanskega stanja depozitov bivše NBJ pri teh ustanovah. Dogovorile so se, da bodo od NBJ dobile poročilo o njenem poslovanju z mešanimi bankami, od slednjih pa poročilo o njihovem poslovanju z NBJ po dnevu uvedbe sankcij. Po besedah vodje slovenske delegacije Gabrovca je bil sestanek v Sarajevu "v okviru pričakovanj". Prihodnji sestanek naslednic bo potekal v Zagrebu, datum pa še ni določen.
Kot je še sporočil Gabrovec, je jugoslovanska delegacija na posebno zahtevo slovenske strani na torkovih pogovorih obvestila navzoče, da je Beograd začel postopke za umik tožb, ki ju je proti Sloveniji in Hrvaški vložil zaradi njunega dogovora z Londonskim klubom o plačilu dolga nekdanje SFRJ. Po navedbah Gabrovca postopek umika tožb, ki jih je ZRJ vložila leta 1996 v Londonu, zaradi notranjih proceduralnih razlogov sicer še ni končan. Slovenska in hrvaška stran sta bili z odgovorom jugoslovanske strani tako le delno zadovoljni in pričakujeta, da bo ZRJ pospešila te dejavnosti, kar je jugoslovanska delegacija tudi zagotovila.
Vodja jugoslovanskih pogajalcev Dobrosav Mitrovič je sicer za torkovo izdajo beograjskega dnevnika Glas javnosti potrdil, da je Beograd obljubil umik tožbe. Po njegovih besedah pa je logično, da pride do umika tožbe šele po ratifikaciji okvirnega sporazuma o nasledstvu. Slednjega doslej ni ratificirala še nobena od petih držav podpisnic.
V skladu z okvirnim sporazumom o nasledstvu, podpisanim junija letos na Dunaju, bo Slovenija dobila 16 odstotkov razpoložljivih finančnih sredstev nekdanje SFRJ v tujini. Večji del teh sredstev je bil sicer v praksi že razdeljen, naslednice pa morajo poleg dogovora o delitvi monetarnega zlata doseči še sporazum o deviznih računih v tujih komercialnih bankah v ocenjeni skupni vrednosti dobrih 300 milijonov dolarjev in deviznih računih v bankah SFRJ z mešanim kapitalom v tujini, ki naj bi jih bilo po ocenah iz okvirnega sporazuma leta 1992 slabih 650 milijonov dolarjev, po navedbah NBJ pa naj bi jih ostalo le še 56 milijonov dolarjev. Posebno poglavje so klirinške terjatve, kjer je največja dolžnica nekdanja Sovjetska zveza. Po nekaterih ocenah naj bi bilo tega klirinškega dolga nekdanji SFRJ približno 1,3 milijarde klirinških dolarjev.
