Olajšanje ali grožnja za evropsko solarno industrijo?

Evropska komisija se je kljub nasprotovanju večine članic EU odločila za uvedbo začasnih, šestmesečnih dajatev za kitajske proizvajalce solarnih plošč. Ukrep začne veljati v četrtek. 

Prva dva meseca bo dajatev 11,8-odstotna, nato pa 47,6-odstotna, je sporočil komisar za trgovino Karel De Gucht. Takšna raven dajatve je po njegovih besedah potrebna za odpravo škode, ki jo praksa kitajskih proizvajalcev solarnih plošč povzroča evropski industriji.

V EU ProSun, ki združuje več kot 20 evropskih proizvajalcev fotovoltaičnih celic, trdijo, da smo zaradi kitajskega dampinga v Evropi izgubili več tisoč delovnih mest, proizvodnjo pa je moralo ustaviti več kot 60 tovarn. Ukrep evropske komisije je olajšanje, so zapisali. 

Kitajski proizvajalci namreč svoje izdelke v EU prodajajo prepoceni, pod tržno vrednostjo proizvoda oziroma pod proizvodno ceno, ter s tem kršijo evropska pravila in škodijo evropskemu gospodarstvu.

Tudi Slovenija proti dajatvam

Komisija, ki tokrat ni prisluhnila članicam, bo morala to storiti na začetku decembra. Takrat bodo odločali, ali naj veljavnost protidampinških dajatev podaljšajo na pet let.

Proti dajatvam se je tokrat opredelilo 18 članic EU, tudi Slovenija, na kar so se ostro odzvali pri našem proizvajalcu solarnih panelov Bisol Group. Odločitev so označili za "nacionalno sramoto" in "veleizdajo". Opozorili so, da Kitajska že od leta 2010 "na nedovoljen ter nezakonit način spodbuja izvoz kristalno silicijevih fotonapetostnih modulov in njihovih ključnih komponent v članice EU in druge dele sveta", s čimer se po njihovem mnenju na nelojalen in protizakonit način kosa s konkurenco in uničuje številna evropska proizvodna podjetja.

Rešitev ali pokop za evropsko fotovoltaično industrijo?

V Bisolu so z odločitvijo v Bruslju pričakovano zadovoljni. "Prepričani smo, da bo ukrep stabiliziral fotovoltaični trg ter ponovno vzpostavil konkurenčnost, kjer ima najboljši tudi možnost zmagati," so zapisali v izjavi za javnost. "Svetovni trg ne bo končal v primežu kitajske nadvlade," so še dodali. Pri odločotvi je prevagalo dejstvo, da bo ukrep rešil 25 tisoč delovnih mest v EU, so prepričani.

Nasprotno pa v AFASE (Združenje za dostopno sončno energijo) menijo, da uvedba dajatev predstavlja grožnjo ne le evropski solarni industriji, ampak celotnemu gospodarstvu EU. "Mnogi deležniki v industriji in neodvisni ekonomski raziskovalni inštitut Prognos so opozorili na vpliv uvedbe dajatev in prišli do zaključka, da bi 20-odstotne dajatve evropsko ekonomijo stale 175.000 delovnih mest in 18,4 milijarde evrov dodane vrednosti v naslednjih treh letih. Vodilno podjetje za globalne trge in ekonomske informacij IHS sporoča, da bi 45-odstotne dajatve zmanjšale nemški trg za skoraj 2 GW, to je 25 odstotkov celotnih inštaliranih kapacitet v Nemčiji leta 2012," so zapisali. 

Dajatvam, so dodali, nasprotujejo tudi tisti politiki EU, ki želijo spodbujati uporabo obnovljivih virov energije.