Dobiček 'kljub pritiskom'

Od 13 milijonov prihodka je od obresti in dividend 4,8 milijona evrov ter 7,2 milijona evrov odhodkov. Portfelj na zadnji lanski dan je bil 145 milijonov evrov, tržna donosnost v 2009 pa je bila 6,3-odstotna, torej nad dolgoletnim povprečjem – ta je od leta 1998 do konca lanskega leta 6,07-odstotna –, je poudarila predsednica upravnega odbora sklada Romana Jordan Cizelj.

"Ti rezultati kažejo na dobro sliko poslovanja sklada," je poudarila in dodala, da so bile razmere, s katerimi so se soočali, zelo težke. Ob tem je omenila nekaj omejitev pri poslovanju; naložbena politika in finančni načrt sta bila potrjena šele novembra, deležni so bili številnih pritiskov, tudi političnih s strani vladajoče koalicije, sklad je lani za leto 2008 postal davčni zavezanec. Sklad je moral lani prvič plačati davek od dobička, na kar so opozarjali pristojne institucije, je pojasnila in navedla, da so davek plačali, zdaj pa je sklad znova izvzet od plačila tega davka. Zaradi tega je poslovni rezultat za leto 2009 slabši, saj so morali plačati 1,8 milijona evrov davka iz poslovanja pravnih oseb, je dejala. "Za to, da smo dosegli takšen rezultat, kot ga sklad danes izkazuje, je bilo potrebno ogromno znanja iz različnih strokovnih področij in izkušenj, predvsem pa tudi zelo mirnih živcev ob vsem tem, kar se nam je dogajalo," je še ocenila.

Direktor sklada Janko Strašek je nanizal, da so prihodki za 1,81 odstotka višji kot leta 2008, prihodki od obresti in dividend so presegli načrt za 2,41 odstotka, odhodki pa so od načrtovanih nižji za 35,9 odstotka. Nižji odhodki so predvsem rezultat tega, da sklad lani ni celo leto plačeval prispevke lokalnim skupnostim, ker državni prostorski načrt za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) še ni bil potrjen. Lani je sklad za program Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) namenil 2,41 milijona evrov, manj od predvidenih 5,4 milijona evrov. To pa zato, ker ARAO zaradi nesprejetja državnega prostorskega načrta NSRAO ni mogla izvršiti celotnega programa. V vseh letih obstoja je sklad financiral ARAO v višini 13,3 milijona evrov in lokalne skupnosti od leta 2004 v višini 12,8 milijona evrov.

Kljub temu je bilo od začetka obstoja doslej v sklad vplačanih 120 milijonov evrov, je navedel Strašek. Po pokritju vseh izdatkov in lastnih stroškov je portfelj sklada konec leta 2009 dosegel dobrih 145 milijonov evrov in tržno donosnost v višini 6,3 odstotka. Po zadnjem programu razgradnje je sicer zahtevana donosnost, ki pa ni predpisana, 4,29 odstotka, je pojasnil. Pojasnil je tudi naložbeno politiko sklada, ki ima 82 odstotkov portfelja naloženih v državnih vrednostih papirjih, bančnih depozitih ter drugih dolžniških papirjih, 14 odstotkov v vzajemnih skladih in investicijskih družbah, v delnicah pa 3,59 odstotka. "Sklad je glede na še vedno prisotno krizo v lanskem letu, ko si finančni trgi še vedno niso opomogli – to kaže predvsem podatek o realiziranih kapitalskih dobičkih v višini 630.000 evrov, pred dvema letoma pa je bilo blizu šest milijonov evrov –, smatramo, da je sklad posloval uspešno in dosegel svoj cilj," je ocenil.

Strašek o letošnjih načrtih sklada ni govoril, saj, kot je pojasnil, sklad še vedno deluje, če ne bo spremembe zakona, na osnovi finančnega načrta in naložbene politike. Teh dokumentov sklad ne more pripraviti, ker nima finančnega načrta ARAO. Slednjega pa nima, ker ARAO manjkajo institucionalni pogoji, ki vplivajo na postavke v njihovem finančnem načrtu. Sklad in ARAO sta trenutno v fazi čakanja, da bodo vladne službe te pogoje izdale, nato pa bodo sestavili finančni načrt, je še pojasnil.