Do 85-odstotne podražitve: kokoši so mrtve, cene jajc pa astronomske

Visoke cene jajc sicer pestijo celotno EU, Eurostat je objavil, da je bila cena jajc v EU januarja v povprečju za 30 odstotkov višja kot januarja lani. Še najbolj so se dramatični podražitvi izognili v Nemčiji, kjer je bila podražitev le 18-odstotna, in Avstriji, kjer je bila podražitev 19-odstotna.  

Nič bolje ni na drugi strani Atlantika. Wall Street Journal je poročal, da se je v ZDA cena jajc januarja v primerjavi z mesecem prej zvišala za 8,5 odstotka, v primerjavi z januarjem 2022 pa za približno 70 odstotkov. Po podatkih Information Resources Inc. so se jajca v letu 2022 v ZDA podražila bolj kot kateri koli drug živilski artikel. 

Potrošniki so "novo realnost" seveda opazili in je vplivala na njihove nakupovalne navade. Čeprav že na splošno drži, da povpraševanje po jajcih običajno pade po novoletnem prazničnem obdobju, ki je povezano s pripravo večje količine okusne hrane, je bil tokrat padec prodaje izrazito strm. V prvem tednu februarja so ameriški trgovci prodali 12 odstotkov manj jajc kot v istem obdobju lani. 

 Povsod, kjer se jajca dražijo, pa to vpliva tudi na cene živil, kjer se za pripravo potrebuje jajca – od peciva v pekarni do jedi v restavraciji. 

Ob tem pa se seveda pojavljata vprašanji, kako smo se znašli tukaj in kdaj se bodo cene umirile. 

Po podatkih francoskega nacionalnega odbora za promocijo jajc (CNPO) se je proizvodnja jajc v 2022 v ZDA zmanjšala za 4,6 odstotka, v Evropi pa za 3 odstotke. 

Pomembno pa so k podražitvam prispevali višje cene krme za živali, naraščajoči stroški energije in dela, predvsem pa ptičja gripa, ki je v zadnjih mesecih pustošila po številnih farmah. 

V Evropi so v letih 2021–2022 poročali o več kot 2467 izbruhih ptičje gripe pri perutnini, kar je povzročilo zakol 48 milijonov domačih ptic v 37 državah. To je bila doslej najhujša epidemija ptičje gripe na stari celini. Samo v Nemčiji so leta 2021 ubili 2,3 milijona ptic, je zapisano na spletni strani EK. Strokovnjaki pa se bojijo novega vala. 

V Sloveniji je bila po podatkih pristojnih visoko patogena aviarna influenca podtipa H5N1 v sezoni 2022/2023 prvič potrjena pri labodih grbcih oktobra lani. Gre za podtip, ki je razširjen po Evropi, tako pri prostoživečih pticah (predvsem vodnih) kot pri perutnini in pticah v ujetništvu, navajajo na portalu gov.si. Do sedaj je bila poleg labodov grbcev potrjena še pri črnem labodu, veliki uharici in sivi čaplji.

Prvi izbruh pri perutnini pa je bil potrjen konec marca v prosti reji kokoši nesnic v občini Cerklje na Gorenjskem, v kateri je bilo približno 1000 kokoši. Državno središče za nadzor bolezni je zato določilo območje z omejitvami (zaščitno in ogroženo območje) in ukrepe, ki se izvajajo na tem območju.

Visoko patogena ptičja gripa lahko povzroči bolezen, ki prizadene več notranjih organov, smrtnost pa je pri piščancih 90–100-odstotna, pogosto v 48 urah. Pojav enega primera pomeni uničenje celotne jate.

Posledice so tako uničujoče in dolgoročne. Za rejca lahko takšen dogodek pomeni bankrot. 

Kot poudarjajo strokovnjaki, je bila še do pred kratkim ptičja gripa le občasen obiskovalec Evrope. Zdaj pa se rejci soočajo s stalno grožnjo. To pomeni, da bi se lahko število rejcev drastično zmanjšalo.  

Številne države zatrjujejo, da imajo mehanizme za delno povrnitev izgube, ki nastane zaradi pojava ptičje gripe, a rejci opozarjajo, da so takšni ukrepi le kaplja v morje, saj jim ne pomagajo preživeti. 

Visoke stroške čiščenja in razkuževanja hlevov po izbruhu nosi predvsem rejec. Prav tako obstaja prehodno obdobje, v katerem rejci v prostore ne smejo naseliti novih živali. 

Zato rejci večinoma podpirajo strožje ukrepe, ki naj bi zmanjšali možnost okužbe, čeprav vse kaže, da bodo spet morali sami nositi večino stroškov prilagoditev. 

Če je prej veljalo, da prehodno obdobje grožnje povzročijo predvsem ptice selivke iz Azije, zdaj ko je grožnja stalna, študije kažejo, da je vir okužbe pogosto človeška dejavnost. Ljudje prenašajo virus v prostore na kontaminiranih čevljih, oblačilih, strojih, živalski krmi ...

Zato strokovnjaki predlagajo višje higienske standarde za osebje, ki dela z jatami v zaprtih prostorih.

Strokovno javnost pa zaposluje tudi preskok virusa na sesalce. Science News poroča, da je bila različica virusa povezana s poginom tjulnjev v Mainu prejšnje poletje. Oktobra je prišlo do izbruha na farmi kun v Španiji – živali so bile hranjene s perutninskimi stranskimi proizvodi, virus pa so že zaznali tudi pri morskih levih, divjih medvedih, lisicah, mačkah ...

Za zdaj je spodbudno, da se je med tako velikim izbruhom med pticami in drugimi živalmi okužilo tako malo ljudi, pravijo strokovnjaki, ki pa budno spremljajo situacijo. 

Od leta 2003 je bilo Svetovni zdravstveni organizaciji prijavljenih 873 primerov okužbe s H5N1 pri ljudeh. Nekaj manj kot polovica teh ljudi je umrla. Februarja je 11-letna deklica v Kambodži umrla, potem ko je zaradi virusa ptičje gripe zbolela za hudo pljučnico, kar je bila prva prijavljena okužba v državi po letu 2014. Z virusom je bil okužen tudi njen oče, a ni razvil simptomov. 

V luči hudega izbruha je Evropska komisija napovedala nova pravila za uskladitev cepljenja živali proti najhujšim boleznim. 

V Franciji pa so pred dnevi napovedali, da bodo kmalu testirali dve cepivi proti ptičji gripi. Francoski minister za kmetijstvo Julien Denormandie pravi, da je cilj, da jih odobri vseh 27 držav članic EU.

Za AVEC, ki predstavlja evropski sektor perutninskega mesa, je premik k skupnemu okviru EU za cepljenje dobrodošel, poroča Euractiv. Prepričani so namreč, da bo glede na razvoj virusa v zadnjih nekaj letih širjenje bolezni brez cepljenja vse težje nadzorovati. A opozarjajo, da cepljenje "ni rešitev, ki bo enkrat za vselej rešila problem ptičje gripe".

"To je lahko del strategije, vendar je treba sprejeti tudi številne druge ukrepe," je za medij povedala generalna sekretarka AVEC Birthe Steenberg. Rejce medtem seveda skrbijo stroški, ki bodo nastali z novimi pristopi. 

Kaj naj bi se torej s cenami jajc in povezanimi artikli dogajalo v prihodnje? Dejstvo je, da ptičja gripa ni edina težava rejcev. Poleg ptičje gripe so industrijo prizadeli povečani proizvodni stroški, vključno s krmljenjem kokoši.

Cena bo odvisna predvsem od cen žita. Cene bi lahko bile stabilne, seveda pa ne bodo več takšne kot v zadnjih letih, zato bodo tudi stroški proizvodnje jajčnih izdelkov višji kot v preteklosti, pravijo poznavalci. 

"Hranjenje kokoši je zdaj vsaj 50 odstotkov dražje, kot je bilo, cena energije se je povečala za vsaj 30 odstotkov, medtem ko sta tudi delo in embalaža dražja," pojasnjuje Britansko združenje proizvajalcev jajc iz proste reje.

Indeks cen hrane Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo je sicer decembra padel že deveti mesec zapored, pri čemer so bile cene osnovnih živil decembra za odstotek nižje kot leto prej. Vseeno so bile cene hrane leta 2022 višje za 14,3 odstotka od njihove povprečne vrednosti v letu 2021.

"Umirjene cene živilskih surovin so dobrodošle po dveh zelo nestanovitnih letih," ob tem pravi njihov glavni ekonomist Maximo Torero, poroča Food Ingredients First. 

"Pomembno je ostati pozoren in se močno osredotočiti na ublažitev globalne negotovosti glede preskrbe s hrano glede na to, da svetovne cene hrane ostajajo na povišanih ravneh, s številnimi osnovnimi živili blizu rekordnih vrednosti," opozarja.

Cene rastlinskega olja, žitaric in mesa so se tako prejšnji mesec še znižale, kar je posledica umirjenega svetovnega uvoznega povpraševanja in nizkih cen surove nafte, ugotavlja organizacija.

Po drugi strani so se cene mlečnih izdelkov zvišale zaradi "zaostrovanja tržnih pogojev", cene sladkorja so se prav tako zvišale zaradi skrbi glede vpliva slabih vremenskih razmer na pridelek v Indiji in zamud pri drobljenju sladkornega trsa v Avstraliji in na Tajskem.

Veliko pa je odvisno tudi od trgovcev. Na Hrvaškem se denimo sprašujejo, zakaj so cene jajc tako visoke ravno pri njih. Cene energije in stroški kmetijske proizvodnje so se tam zvišali toliko kot kjer koli drugje, niso pa imeli množičnih zakolov zaradi ptičje gripe. In kot še dodaja Novi List, hrvaške farme proizvedejo dovolj jajc, da pokrijejo 90 odstotkov povpraševanja lokalnega trga, zato velike potrebe po uvozu ni. 

Vas torej po prebranem mika, da bi si omislili kokoši? Če vam to seveda dopušča okolje, v katerem živite, in se boste držali pravil, ki veljajo na tem področju. 

Vedeti morate, da tudi to ne bo povsem zastonj. Skupaj s cenami hrane so se podražile kokoši nesnice, prav tako pa bodo potrebovale primerno urejen življenjski prostor in hrano. Potem je tukaj še zimski čas, ko se mora rejec posebej potruditi, da kokoši ne prenehajo nesti. 

Pristojni pri nas pravijo, da za rejo manjše jate potrebujete hlevček ali vsaj ustrezen prostor v kakšnem drugem objektu. "Biti mora suh in zračen. Če želimo, da bodo kokoši nesle jajca tudi v obdobju krajšega dneva, jim moramo zagotoviti dovolj svetlobe, to je 14 ur na dan. Prostor moramo vsaj enkrat na leto izprazniti, ga temeljito oprati in razkužiti. Na tla posujemo nastil, to je lahko žagovina, še bolje oblanci ali narezana slama. Biti mora suh, ne sme se prašiti in mora imeti dobro vpojno sposobnost za vlago. Po njem kokoši brskajo, izvajajo prašno kopel in se s tem zaposlijo. Moker, zbit nastil moramo redno odstranjevati. V hlevu montiramo grede, ki so zgoraj zaobljene, na katerih kokoši počivajo. Eni namenimo približno 15 centimetrov dolžine gredi. Kokoši nesnice potrebujejo tudi gnezdo dimenzij 30 x 30 x 30 centimetrov z mehkim nastiljem, npr. oblanci ali slamo. Postavljeno naj bo na mestu, kjer se bodo udobno počutile. Eno zadostuje za približno sedem kokoši. Zagotoviti je treba tudi krmilnike in napajalnike. Seveda moramo skrbeti za čistočo opreme," so zapisali na spletni strani Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor.