Do 200 milijonov evrov državne podpore za razvojni projekt Misija GREMO

Slovenska avtomobilska industrija je Misijo GREMO (GREen MObility) vzpostavila leta 2021 kot zavezo k zeleni in digitalni preobrazbi do leta 2030. Kot je na današnji strateški razvojni konferenci v Ljubljani poudaril direktor Hidrie Holdinga in koordinator projekta Iztok Seljak, slovenska avtomobilska industrija v Evropi postaja center razvoja novih tehnologij za zeleno in trajnostno mobilnost.

"Prehod iz ogljične družbe v brezogljično gospodarstvo prihodnosti prinaša izjemne spremembe. Nekateri jim bodo lahko sledili, drugi bodo ostali zadaj. Mi pa smo odločeni, da te spremembe vodimo in soustvarjamo prihodnost," je poudaril. Na področju mobilnosti to pomeni obsežno elektrifikacijo, ki bo po njegovih besedah zahtevala izjemno obsežna vlaganja. Okrepljena vlaganja zahteva že zadržanje tržnega položaja, za inovacijske preboje pa bodo potrebna še dodatna obsežna vlaganja.

Sodelujoči v Misiji GREMO želijo prihodke slovenske avtomobilske industrije do leta 2030 povečati na 7,8 milijarde evrov (lani 5,1 milijarde evrov), dodana vrednost na zaposlenega pa naj bi se zvišala na 90.000 evrov (lani 60.000 evrov). "To pomeni, da bodo praktično vsi projekti v okviru Misije GREMO temeljili na krepko več kot 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega," je poudaril Seljak.

Golob: To je eden ključnih razvojnih projektov za celotno gospodarstvo

Premier Robert Golob je sodelovanje vlade pri projektu Misija GREMO izpostavil kot najboljši dokaz, da vlada z vlaganjem v inovacije misli zelo resno. "V inovacije na tistih področjih, kjer je Slovenija najboljša in lahko doseže najvišjo dodano vrednost. Z zviševanjem dodane vrednosti in povečevanjem zaposlenosti zvišujemo tudi standard, na katerem temelji celotna družba," je dejal.

Poudaril je, da gre pri 200 milijonih evrov samo za sredstva za Misijo GREMO, ki torej dopolnjujejo ostale državne naložbe v avtomobilsko industrijo. "Prepričan sem, da bo projekt poleg tega s svojo uspešnostjo počrpal še dodatna sredstva," je dodal.

Poudaril je, da ima država velike načrte tudi pri razvoju polnilne infrastrukture za elektrificirana vozila. Pri načrtovanju je treba po njegovih besedah upoštevati tudi zelo pomembno strateško lego Slovenije.

Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport so v popoldanskem sporočilu za javnost dodali, da del zavez za sodelovanje v Misiji GREMO že izvajajo. Na osnovi zakona o spodbujanju investicij so aprila odobrili dve vlogi podjetij iz konzorcija, in sicer v skupni višini dobrih 30 milijonov evrov. Namen projektov teh podjetij je razviti elektromotorske pogonske sisteme v avtomobilih, so pojasnili.

'Potrebne so enormne investicije v razvoj'

Pomen vlaganj za preobrazbo avtomobilske industrije je na današnjem dogodku izpostavil tudi Radovan Bolko iz družbe Kolektor Mobility, sicer tudi predsednik nadzornega sveta Slovenskega avtomobilskega grozda. "Brez podpore, kot je to danes predstavljeno partnerstvo, industrija ne bo zmogla, saj so potrebne enormne investicije v razvoj," je dejal. "Pri tej državni podpori je ključno to, da bodo sredstva lahko namenjena tudi naložbam v proizvodno opremo in ne le razvoj. Slednjega namreč lažje podpiramo z že obstoječimi instrumenti," je dodal.

Kot je pojasnila direktorica Strateško razvojno inovacijskega partnerstva na področju mobilnosti, ki združuje Slovenski avtomobilski grozd in Združenje za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije, Tanja Mohorič, strategija GREMO 2030 temelji na štirih stebrih. To so inovacije, ljudje, naložbe in podporno okolje.

Strateški načrt razvoja za obdobje 2023–2030 vključuje ukrepe na področju zakonodaje, globalnih trendov, pričakovanj trga, strategij podjetij in kompetenc. "Opredelili smo problemska področja, na katera bomo usmerili raziskovalno-razvojna vlaganja," je pojasnila.

Udeležence konference je prek video posnetka nagovorila tudi generalna direktorica Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov (ACEA) Sigrid de Vries, ki je pozdravila odločnost, s katero se je Slovenija lotila zelenega prehoda na področju mobilnosti. "Projekti, kot je Misija GREMO, so nam lahko za zgled," je dejala.

Opozorila pa je, da na enega največjih izzivov, regulatorno okolje, podjetja nimajo veliko vpliva. "Avtomobilski sektor je eden najbolj reguliranih in vsaka dodatna regulacija še zmanjša njegovo konkurenčnost. Odločevalci morajo zato poskrbeti za ugodnejšo zakonodajo, saj se bo v nasprotnem primeru evropska avtomobilska industrija težko še naprej uspešno soočala z vse močnejšimi tekmeci," je poudarila.

Direktor za mobilnostne politike pri organizaciji Hydrogen Europe Darko Levičar pa je izpostavil pomen sodelovanja regulatorjev, gospodarstva in civilne družbe za učinkovit zeleni prehod na področju mobilnosti. "Pri pripravi evropske zakonodaje se je namreč treba zavedati, da jo pripravljamo za 27 medsebojno različnih držav," je dejal.