Direktor Mahleja: 'Evropa dela veliko napako'

Vodja skupine Mahle Arnd Franz je opozoril na negativne posledice, ki bi jih imelo nadaljevanje trenutnih strogih podnebnih ciljev v Evropski uniji. "Evropa bi naredila veliko napako, če bi ostala pri današnjih načrtih – tako glede konkurenčnosti kot tudi glede potreb kupcev," je dejal Franz za Automobilwoche.

Če bo prepoved motorjev z notranjim zgorevanjem leta 2035 uveljavljena, bo to imelo za posledico dodatno izgubo delovnih mest. "Svoje kompetence na tem tehnološkem področju bi morali prenesti na Kitajsko ali v ZDA, kar bi pomenilo, da bi v Evropi zagotovo morali zapreti več obratov in bolj zmanjšati število delovnih mest, kot bi jih, če bi pustili prostor za hibridne pogone ali motorje, ki uporabljajo trajnostna goriva," je dodal Franz. Zato bi morali cilje podnebne politike pregledati najpozneje do leta 2025 ali 2026. "Takrat bomo dosegli točko, s katere ni povratka."

Franz za prihodnja leta v Evropi ne pričakuje bistvenega gospodarskega okrevanja. "Ne verjamemo, da bo Evropa dosegla raven iz leta 2018, vsaj ne v tem desetletju." Za to bi bilo treba ustvariti izrazito gospodarsko rast in višje dohodke na prebivalca v Evropi, poleg tega pa bi bilo treba odpreti trg v Ukrajini. "Če se to ne bo zgodilo, smo zelo skeptični glede nadaljnjih možnosti za rast v Evropi," je zaključil Franz.

Izzivi evropske avtomobilske industrije v prehodu na trajnostno mobilnost

Evropska avtomobilska industrija, ki je ključni del gospodarstva EU, se sooča z obsežnimi izzivi v prehodu na trajnostno mobilnost. Cilji zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, vse večja konkurenca znotraj in zunaj regije ter spreminjajoče se preference potrošnikov zahtevajo temeljite prilagoditve poslovnih strategij in tehnoloških pristopov. Ključni izziv predstavlja usklajevanje med strogo regulacijo podnebnih ciljev in ohranjanjem konkurenčnosti evropskih proizvajalcev na globalnem trgu.

Eden največjih izzivov je postopna opustitev motorjev z notranjim zgorevanjem. Načrt EU, ki predvideva popolno prepoved prodaje novih avtomobilov z bencinskimi in dizelskimi motorji do leta 2035, zahteva hitre inovacije in prilagoditve v proizvodnih procesih. Tradicionalni proizvajalci morajo vlagati v elektrifikacijo, hkrati pa zmanjševati stroške, da bi ostali cenovno konkurenčni. Prehod prinaša tveganja za izgubo delovnih mest in zaprtje nekaterih obratov, kar dodatno obremenjuje industrijo.

Drug pomemben izziv je konkurenčnost na globalnem trgu, zlasti v primerjavi z ameriškimi in kitajskimi proizvajalci. Kitajska, ki je postala vodilna sila v proizvodnji električnih vozil in baterij, hitro napreduje v tehnologiji in ceni, kar ji omogoča prodiranje na evropski trg. Hkrati ameriška industrija, podprta z obsežnimi subvencijami in investicijami, prav tako predstavlja resno konkurenco. Evropski proizvajalci se zato soočajo z dilemo, kako razviti konkurenčne izdelke, ki bodo kos globalnim tekmecem ob hkratnem izpolnjevanju strogih podnebnih standardov.

Dodatno težavo predstavlja vzpostavitev ustrezne infrastrukture za električna vozila. Čeprav se število polnilnic po Evropi povečuje, še vedno ni zadostno za podporo množičnega prehoda na električna vozila. To še posebej velja za ruralna območja in regije z nižjo gostoto poseljenosti, kjer je vzdrževanje ustrezne polnilne mreže zahtevno in drago. Poleg tega je razvoj tehnologije baterij še vedno omejen z visokimi stroški in omejeno razpoložljivostjo surovin, kar vpliva na širšo dostopnost električnih vozil.

Industrija se tudi sooča s potrebo po prestrukturiranju delovne sile. Elektrifikacija avtomobilov zahteva drugačne tehnične kompetence kot tradicionalna proizvodnja vozil z notranjim zgorevanjem. Zato bodo potrebna obsežna usposabljanja in preusposabljanja zaposlenih, da bodo lahko obvladovali nove tehnologije. Brez teh prilagoditev obstaja tveganje za povečanje brezposelnosti v sektorju, zlasti v regijah, kjer je avtomobilska industrija glavni delodajalec.

Poleg ekonomskih in tehnoloških izzivov je tukaj še vprašanje povpraševanja potrošnikov. Čeprav se zanimanje za električna vozila povečuje, še vedno obstajajo pomisleki glede dosega baterij, časa polnjenja in cene. Potrošniki so še vedno bolj naklonjeni hibridnim rešitvam ali učinkovitejšim motorjem z notranjim zgorevanjem, dokler se infrastruktura in tehnologija baterij ne izboljšata do te mere, da lahko konkurirata tradicionalnim avtomobilom.