Digitalna tranformacija je za podjetja nuja, ne izbira

Ne samo, da računalništvo v oblaku ni vprašanje prihodnosti, temveč sedanjosti, vedno več je podjetij in institucij v Sloveniji, v katerih se je uporaba tehnologije prijela do te mere, da zdaj razmišljajo in tudi že vpeljujejo bolj odprte sisteme. Tako nemalo podjetij iz zasebnih sistemov prehaja v hibridne, najbolj odprti pa tudi že v javne oblake, ki omogočajo še mnogo več prilagodljivosti in odzivnosti. Zanimivo so med njimi tudi finančne institucije, kot so banke in zavarovalnice. Kot je na Oracle cloud day 2017 zatrdil predsednik uprave Sava Re Jošt Dolničar, je računalništvo v oblaku zanje edina rešitev. Ne samo zaradi števila trgov na katerih nastopajo, tudi zaradi integracije zavarovalnic, ki so jo izvajali v zadnjih letih. A to je zgolj prva faza digitalne transformacije, ki so se je lotili. Zdaj je bistven poudarek na boljšem razumevanju obnašanja kupcev in izdelavi pametnih modelov, ki jim bodo omogočali hitrejšo odzivnost na trgu in oblikovanje še bolj uporabniku prilagojenih paketov.

Zanimivo so se prilagajanju novim trendom v svetu lotili tudi v Slovenski industriji jekla. Čeprav proizvodno podjetje, ki deluje v eni najbolj klasičnih branž, se zavedajo, da v novi ekonomski realnosti poslovanje po starem ni rešitev. Predsednik uprave SIJ Denis Mancevič tako pravi, da je bilo pri začetku preobrazbe podjetja in vpeljavi naprednih računalniških sistemov zanje ključno spoznanje, da kljub proizvodnji ne bodo nujno vedno proizvodno podjetje. Kot pravi pri njih danes res denimo proizvajajo težke valje za obdelavo kovin, s čimer se je v obstoječem poslovnem okolju njihov del posla končal. Danes bolje razumejo svoje kupce in se ukvarjajo z njihovimi potrebami, zato razumejo, da bi kupcu lahko z optimizacijo lastnih procesov konkreten valj lahko namesto tega ponudili tudi kot storitev valjanja kovin, s čimer bi se med partnerjema ustvarila boljša vez, povečala bi se fleksibilnost obeh podjetij in odzivnost na trgu. Tudi zato veliko vlagajo v napredne tehnologije ter se zavedajo, da pojav digitalnih tehnologij lahko pozitivno vpliva na poslovanje vseh podjetij, ne samo tistih iz sveta IKT.

Kljub temu, da se v poslovni javnosti povsod po svetu zadnje čase veliko govori o potrebi po povsem novem profilu Chief Digital Officerja (Glavni direktor za digitalni razvoj), so imeli govorci na okrogli mizi glede vzpostavitve funkcije različna mnenja. Kot je pojasnil direktor Direktorata za informatiko pri Ministrstvu za javno upravo Jurij Bartok, se je vlada odločila, da vzpostavi takšno funkcijo in nanjo imenovala ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja. Razlog? Boljša koordinacija digitalnega razvoja poslovanja na vseh ravneh. Država je tako že vzpostavila zasebni državni računalniški oblak za ključna ministrstva, v zadnji fazi pa je priprava razpisa za hibridni oblak za celotni javni sektor.

A, kot je opozoril član uprave Telekoma Slovenije Ranko Jelača, je vpeljava takšne funkcije lahko dvorezen meč. Premik odgovornosti za digitalni razvoj zgolj na eno osebno namreč lahko pri ostalih deležnikih v podjetju ali organizaciji odvzame zavedanje, kako pomembno je novo realnost poslovanja, ki jo s sabo prinašajo digitalne tehnologije, kot je računalništvo v oblaku, razumeti na vseh ravneh poslovanja. Chief digital officerja bolj kot osebo vidi kot koncept, ki ga je potrebno vpeljati na vseh ravneh poslovanja in z idejo digitalne transformacije prevetriti predvsem postopke in način dela v podjetju. Enako razmišlja tudi Olga Rumeliotti iz Oracla, ki je prepričana, da je prav zavedanje o pomenu digitalne prenove poslovnih procesov na vseh ravneh v podjetjih tisto, ki bo odigralo ključno vlogo pri digitalnem preporodu podjetij in prilagajanju na novo poslovno realnost. Obenem Rumelottijeva poudarja, da je po njihovih izkušnjah odprtost podjetij za novosti in napredne tehnologije v Sloveniji visoka in da so prav v Sloveniji v zadnjih 25 letih, odkar je njihovo podjetje prisotno pri nas, med prvimi trgi v regiji uspeli vpeljati kar nekaj naprednih tehnologij.