Gospodarstvo

Dež prišel prepozno!

Krško, 02. 08. 2006 14.05 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Posavski kmetje vlado pozivajo, da sušo razglasi za naravno nesrečo, saj imajo uničen letošnji pridelek.

Kmetijska ministrica Marija Lukačič
Kmetijska ministrica Marija Lukačič FOTO: POP TV

Če bo škoda v kmetijstvu po letošnji suši presegla 0,3 promila državnega proračuna oz. 527 milijonov tolarjev, bodo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravili ustrezen sanacijski program in določili višino sredstev, ki jih bodo prejeli kmetje za lažjo sanacijo škode, je na današnji izredni seji območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZS) dejala kmetijska ministrica Marija Lukačič. Kmetje menijo, da je ta prag že presežen, zato vlado pozivajo, da sušo razglasi za naravno nesrečo.

KGZS vlado poziva, da razširi možnost zavarovanja na vsa tveganja, zavarovalne premije pa naj v začetnih letih polovično sofinancira tudi država
KGZS vlado poziva, da razširi možnost zavarovanja na vsa tveganja, zavarovalne premije pa naj v začetnih letih polovično sofinancira tudi država FOTO: POP TV

Škodo bodo glede na vse naravne nesreče v 120-dnevnem ocenjevalnem obdobju letošnjega leta ocenjevale ustrezne občinske komisije, poročila o povzročeni škodi pa že sprejemajo na Upravi RS za zaščito in reševanje. Glede na oddana poročila bo sredstva za nastalo škodo izplačevala Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Junija so maksimalne dnevne temperature zraka večkrat presegle 30 stopinj Celzija, podobno je bilo tudi v juliju
Junija so maksimalne dnevne temperature zraka večkrat presegle 30 stopinj Celzija, podobno je bilo tudi v juliju FOTO: POP TV

Kar se tiče dolgoročnejših ukrepov za omilitev škode, ki v zadnjem času nastajajo zaradi ekstremnih vremenskih razmer, je Lukačičeva izpostavila tudi zapostavljeno izgradnjo namakalnih sistemov, kjer bi po njenem mnenju morali več narediti že njeni predhodniki.

Letošnja suša je v največji meri prizadela predvsem Posavje, medtem ko je bila škoda zaradi suše v prejšnjih letih bolj porazdeljena po državi, je dejal predsednik KGZS Peter Vrisk. Škoda zaradi suše je letos nastala predvsem na področju sadjarstva, vinogradništva, poljedelstva in pridelovanja krme za živino.

Kot je napovedala, naj bi naša država v naslednjem programskem obdobju med letoma 2007 in 2013 prejela 1,2 milijarde tolarjev sredstev iz Evropske unije, kar naj bi omogočilo predvsem več investicij v namakalne sisteme in zagotavljanje protitočnih mrež. Lukačičeva je občine pozvala, naj v večji meri sofinancirajo zavarovalne premije kmetov.
"Projekt vzpostavljanja zavarovanj je še v poizkusni fazi, več sredstev za njihovo sofinanciranje pa namerava država zagotoviti tudi z rebalansom proračuna za leto 2007," je dejala Lukačičeva. Če bo projekt v naslednjih letih uspešen ter ga bodo podprli tudi kmetje, pa na pristojnem ministrstvu že razmišljajo tudi o ustanovitvi vzajemne zavarovalnice za področje kmetijstva, kar je že praksa v EU.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15

KOMENTARJI (32)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

sm2002@volja.net
04. 08. 2006 19.33
aurelius...če bi ti jedel urbano hrano, bi umrl že po enem tednu, ker enostavno ne bi imel kaj za jesti...upam, da ti od danes naprej ne bo koristil niti en grižjlaj, ki ga boš naredil s hrano predelano od kmetov!!
brutus@volja.net
04. 08. 2006 16.22
pomi: bravo in hvala aurelius: ješ hrano pridelano od kmetov(meso, zelenjava,mleko...) - torej si odvisen od kmetov, pa čeprav od tujih.
pomi@auspuh.com
04. 08. 2006 11.56
Aurelius, tudi ti očitno nisi predstavnik urbane družbe oziroma se ti ni uspelo v njo vživeti po nobeni varianti. Poreklo pa je tudi vprašljivo.
theykilledKenny
04. 08. 2006 11.49
Brutus! Očitno si kmečki potomec očeta kmeta, ki se poskuša po kmečko vživeti v urbano družbo - ki NE MARA kmetov - pijavk! Itak boste popušili, kolikor vas še ni!
pomi@auspuh.com
04. 08. 2006 11.39
In pa mijavmjav verjami, da kmetje zelo dobro poznajo ekonomsko logiko. Tistega, kar se ni splača že dolgo ne gojijo več. Žal ima to tudi slabo stran, saj Slovenija zarašča. Če se pelješ skozi Avstrijo, vidiš, da je vsaka griva pokošena. A misliš, da se Avstrijskim kmetom to splača? Se, ker dobijo subvencijo za vsak pokošen meter. Kmetje pa vejdo, da so ob sušah upravičeni do pomoči in jo poskušajo dobiti. Sistem je pač tak. Enako delajo tudi podjetja. In na k.. mi grejo razne izjave kot In pa mijavmjav verjami, da kmetje zelo dobro poznajo ekonomsko logiko. Tistega, kar se ni splača že dolgo ne gojijo več. Žal ima to tudi slabo stran, saj Slovenija zarašča. Če se pelješ skozi Avstrijo, vidiš, da je vsaka griva pokošena. A misliš, da se Avstrijskim kmetom to splača? Se, ker dobijo subvencijo za vsak pokošen meter. Kmetje vedo, da so ob sušah upravičeni do pomoči in jo poskušajo dobiti. Sistem je pač tak. Enako delajo tudi podjetja. In na ku... mi grejo razne izjave kot Bemti kmete zaroštane.
krašvc
04. 08. 2006 11.24
Moj komentar,glede spremembe kultur ki bi uspevale na krasu oljke ni mogoče posaditi in jih čez par let obirati in prodajati olje to traja generacijo,zgodnjo pšenico ti noče noben več žeti,ker ni dobičkonosno,repico bi sadili če bi jo lahko prodali,vsaj trto nam pustite,čeprav tudi ona rabi vodo,če bo treba že vse zamenjati,glede živinoreje pa najboje bo da kupimo ovce in koze,ter da jih damo za prehrano divjim živalim ki so že tako ali tako blizu hiš
pomi@auspuh.com
04. 08. 2006 11.22
Kar se ekonomije tiče je stvar itak jasna. Škoda sploh razpravljati. Enostavno pa ni res glede tekstilne industrije. Preveri kakšen denar je dobila Mura. In še bi se našlo. Kot sem rekel. Sistem je tak kot je in neumen bi bil vsak, ki mu samo plačuje, ne zahteva pa nazaj, ko je do tega upravičen. In dovolj o koruzi. Koruza dobro prenaša sušo in nisem še videl, da bi jo kdo v EU namakal. Je tudi prepoceni, da bi se splačalo.
mjemjaw@yahoo.co.uk
04. 08. 2006 11.20
5. Da, kmetijstvo je biznis. In tega kmetje ne razumejo in nikakor ne upoštevajo pravil igre. Ker, če bi jih bi se prilagajali na razmere, ne pa da furajo eno in isto zadnjih 10 let, ko se vendar ve, da je suša vedno hujša. In potem vsako leto štejejo škodo in pričakujejo pomoč. Dal ti bom drastični primer. V rimskih časih je bila Sicilija žitnica Evrope, danes se gojijo oljke in med. rastline. Kaj bi ti rekel, če bi recimo Siciljanci še danes vztrajali na pridelavi pšenice, pa bi jim vsako leto vse propadlo, oni bi pa zahtevali, da jih pa zato živi država? Treba se je prilagodit. 7. Država naj pomaga kmetov v smislu vzpodbujanja investicij, to se strinjam. Namesto tega pa vsako leto financiramo njihove zavožene sezone, ker pač gojijo popolnoma neprimerne kulture. Kje je tu kakšna logika?
sm2002@volja.net
04. 08. 2006 11.15
Dejstvo je, da nas hranijo kmetje! Domači ali pa tuji! Podpiram oboje! Sem sicer mestni deček, in se ne spoznam na kmetijstvo in politiko države do le-te, ampak v vsakem primeru si kmetje zaslužijo podporo. Koliko, ne morem ocenit, ker se pač ne spoznam! Bi pa samo še tole dodal, da vsi tisti kmetje, ki se pritožujejo, da država "hrani Rome, ki nič ne delajo", naj pustijo kmetovanje, prodajo zemljo, nič ne delajo, pa bo tudi potem njih država tretirala kot "Rome" oziroma vse ostale državljane, ki nič ne delajo. Vsem mestnim fantom pa svetujem, da ne gobezdajo nekaj v 3 dni, še posebej, če se ne spoznajo na zadeve ni samo blebetajo besede, ki jih slišijo po fancy kafičih, barih ipd. Mestni deček še rožic ne zna zalit tako kot je treba, potem pa nekaj o kmetijstvu pametuje, lepo prosim!! Mislim, da ni čas, da se delimo na kmete in "mestne" fante/dekleta, ampak za vzajemnost. Dokler ni človečnosti v nas, tudi tega žal ne bo! Smo v družbi, ki teži k materializmu!
mjemjaw@yahoo.co.uk
04. 08. 2006 11.13
1. Kmet je potrošnik kot vsi mi ostali in je zato ravno tako kriv za onesnaževanje kot jaz ali ti. S to izjemo, da nekateri tedensko polivajo gnojnico kjer jo ne bi smeli in ob dežju posipajo umetno gnojilo povsod naokoli. 2. Nihče ni rekel, da je treba karkoli dobit zastonj. Morda kmetje, ko hočejo neke denarne odškodnine. Sam za hrano plačam in bom plačam, čeprav se mi jo včasih zdi malce neumno preplačati, ker tako pokrijem tudi dodatni strošek, ki nastane zaradi podpore nekonkurenčnoim panogam. Trdim le to, da se je na razmere (podnebne IN TRŽNE) pač treba prilagoditi. Danes kmet ni več tlačan, ki le rabota na njivi, pač pa se mora obnašati tržno in podjetniško, da preživi. Jebi ga. Nismo več v fevdalizmu, niti ne v socializmu , temveč v kapitalizmu. Če je sistem za en k*** je tak za vse. Vsi se moramo prilagoditi. Tekstilnim delavkam, ki jih je uničila tuja konkurenca tudi ni nihče pomagal s subvencioniranjem in denarno podporo. 3.Kmetje jamrajo več kot ostali večina sama ne naredi nič, da bi stanje izboljšali. Saj ne rečem, delajo že, ampak samo delo brez neke osnovne logike kaj in kako delati tudi ni dovolj. 4. Kako pa veš, da nisem? Moj dedek je kmet, kmetijo je podedoval moj stric. Ker je bila majhna i je ugotovil, da ne bo mogel preživeti tako, kot je lahko še njegov oče se je prilagodil. Namesto goveje živine goji ovce. Ni koruze, ni občutljivih poljščin. Poleg tega je odprl turistično kmetijo. Danes od tega živi in to zelo dobro. Še nikoli ni zaprosil za državno pomoč. ker mu ni treba in ker se da tudi brez nje. Če hočeš.
pomi@auspuh.com
04. 08. 2006 11.09
me je odrezalo: Investicija v sodobno opremljeno kmetijo je reda par miljonov evrov. To je običajno več kot v povprečno malo slovensko podjetje. In tudi podjetja izkoriščajo državne pomoči v različnih oblikah. Kmetijstvo je pač biznis kot vsak drugi in niso kmetje krivi če so pravila igre taka kot so. Tako kot vsi ostali jih upoštevajo.
pomi@auspuh.com
04. 08. 2006 11.01
Seveda sem poenostavil, tako kot večina ostalih tukaj. In sem to tudi napisal. Vsi bi radi zastonj sendvič, TV in pivo ampak to pač ne gre. Kmetijstvo kot tako pa še zdaleč nima takega vpliva na segrevanje planeta kot industrija. Prej nasprotno. Specifično je v slo vse skupaj in to brez poenostavljanja. Kmetje ne jamrajo čisto nič več od ostalih. Poskusi biti kmet in boš v živo videl, kaj to pomeni. Investicija v sodobno opremljeno kmetijo je reda par miljonov
iztokhoh@hotmail.com
04. 08. 2006 10.45
Aha, Pomi, že spreminjaš smer teme. Tvoja izjava "Vode za namakanje v slo ni dovolj." se je nanašala na tvojo predhodno izjavo "Koruza je sicer ustrezna rastlina za naše podnebje vendar rastline, ki zdrži večmesečno sušo, enostavno ni. Mogoče pa bo albertinum modificiral kaktus." Kar pomeni, da govoriš o tem, da v Slo ni dovolj vode za namakanje koruze. Sori, ampak Kras ni bil nikoli žitnica koruze. Tam, kjer pa koruza v Slo JE, je pa vode za namakanje več kot dovolj. That's my point.
krašvc
04. 08. 2006 10.38
Pomi tudi izvzemi ven,tudi jaz sem na tvoji strani
mjemjaw@yahoo.co.uk
04. 08. 2006 10.35
pomi, poenostavljaš ti, ko avtomatično celo Slovenijo enačiš s Krasom, ki je SPECIFIČNA regija. Naprej, iz oljk resne moreš pridelovati vina, lahko pa oljčno olje in olive.Ki ju prodaš.Kot drugo, hrana je bila strateška surovina še v časih, ko si lahko državo dobesedno s stradanjem prislil k nečem, dandanes pa temu ni več tako. Res je sicer, da se podnebje spreminja, ampak svoj delež pri onesnaževanju okolja so dodali tudi kmetje, poleg tega pa tudi oni uživajo dobrine industrijske evolucije, tako da se ne spet postavljat v vlogo žrtve, ki smo ji kruti potrošniki uničili možnost preživetja. Mar kmet morda ni potrošnik?
pomi@auspuh.com
04. 08. 2006 10.34
bugsbuny, če ti še ni jasno sem jaz v tej razpravi na strani kmetov. Tvoja vprašanja pa verjetno letijo na ostale tukaj.
pomi@auspuh.com
04. 08. 2006 10.28
Vode ni dovolj oziroma je ni tam, kjer bi bila potrebna. Ne moreš recimo z vodo iz Drave namakat Krasa! Praviš pa, da je padavin itak dovolj. So pač krizna obdobja, ki so posledica spreminjanja podnebja. In podnebje se ne spreminja zaradi kmetov ampak industrije in potrošništva. Če poenostavim tako kot mijemjav in delim ljudi na kmete in ostale, so za podnebne razmere krivi ostali! Torej so ostali krivi za sušo in tako dolžni kmetom povrnit izgubo. Vsi bi itak najraje imeli sendvič zastonj. Hrana je strateška 'surovina' in ni primerljiva s parimi preprodanimi računalniki. Kaj jedo južneje? Čvapčiče? Iz oljk pa ne moreš pridelati vina, niti oljka ne raste v osrednji sloveniji..
mjemjaw@yahoo.co.uk
04. 08. 2006 10.27
Kaj bi jedel? Jedel bi uvoženo hrano, ki je pridelana tam kjer so zato NAJBOLJŠI pogoji. Zakaj misliš, da , npr., na Danskem ne gojijo trte? Ker tam ne uspeva, zato pa vino uvažajo od drugod. Njihovi kmetje se ne silijo s pridelovo ne vem česa in potem jokajo ko stvar propade, Tako bi tudi mi lahko kulture, ki jih suša prizadane uvažali, ne pa da jih na silo gojimo in ustvarjamo izgubo. Naši kmetje pa bi se lahko vsaj enkrat malo prilagodili in šli v korak s časom ter začeli gojiti tisto, ker tu bolje uspeva in kar priporočajo vsi, od meteorologov do GZS. Zgodnja pšenica, repica, od živinoreje pa predvsem ovce in koze. Če je tvoj deda gojil koruzo še ne pomeni, da jo moraš nujno tudi ti, razumeš?
bugsbuny.jani@gmail.com
04. 08. 2006 10.18
Pomi ma kaj se delaš nekaj pametnega s tistimi subvencijami?Res si napisal da se ne ukvarjaš s kmetijstvom, toda poskusi se pri nas in pri sosedih Italijanih ukvarjat s tem, potem boš videl subvencije in ali se ti splača vlagat v kmetijstvo.Kaj neki jočeš da nas država dodatno podpira?Imaš prenisko plačo?Če država podpira Rome ki so nedelavni,zakaj naj ne bi nas kmete ki pa delamo v eno??Imaš ti prenizko plačo?Kaj bi ti jedel če ne bi bilo kmetijstva?Travo kot krave??Še tisto bi ti spravil kmet na senik.
krašvc
04. 08. 2006 10.08
Tisti sendvič ki ga bi ti jedel za 400 sit ni vreden niti 200 sit, tistega ki ga sedaj ješ za 700 sit pa je vreden 900 sit ,seveda je stvar vsakega posameznika za kaj se odloči in kaj bo jedel,Evropa želi s tem izboljšati kakovost hrane,sicer pa so Italjaski kmetje dosti bolj podpirani od svoje države prav zaradi tega,lahko pa dobiš tudi slabšo kvaliteto hrane naprimer cel pršut za 9000 sit ,njihov stane 19000 sit,vsak izbere kar je za njega boljše