Obseg tolarskega varčevanja se je od začetka leta do konca marca zmanjšal za 1,6 odstotka na 1415,1 milijarde tolarjev, deviznega pa povečal za 0,6 odstotka na 925,7 milijarde tolarjev. Skupni prihranki varčevalcev v slovenskih bankah so se tako v prvih treh mesecih zmanjšali za 0,6 odstotka na 2340,7 milijarde tolarjev, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj v aprilski številki Ekonomskega ogledala.
Vpogledne vloge so se okrepile
Še v preteklem letu so se med tolarskimi vlogami občutneje krepile vpogledne vloge, v letošnjem prvem četrtletju pa so vse skupine tolarskih vlog realno upadle, in sicer v razponu med 10,7 odstotka (vezane vloge do 30 dni) in 0,1 odstotka (vpogledne vloge).
Med deviznimi vlogami so se v prvih treh mesecih najbolj okrepile devizne vpogledne vloge, ki so realno porasle za 2,7 odstotka in so predstavljale slabo petino vseh deviznih prihrankov prebivalstva v bankah. Izmed ostalih deviznih vlog so se krepile le še dolgoročne vloge, ki so beležile 1,5-odstotno realno rast.
Povečan tudi obseg tolarskih in deviznih kreditov
Po februarskem upadu se je marca okrepil tudi obseg tolarskih kreditov. Še naprej se pretežno zadolžujejo prebivalstvo ter podjetja in druge finančne organizacije, medtem ko država tako tolarske kot tudi devizne kredite, najete pri domačih bankah, odplačuje. V prvem četrtletju so banke odobrile 45,5 milijarde tolarjev novih tolarskih kreditov, kar je realno za 6,5 odstotka več kot v istem obdobju lani.
Še bolj kot tolarski pa se krepijo devizni krediti, ki so samo v letošnjem prvem četrtletju realno porasli za 14,1 odstotka. Skupni znesek v prvem četrtletju odobrenih deviznih kreditov znaša 135 milijard tolarjev, kar je trikrat več od neto tokov tolarskih kreditov. Na medletni ravni pa so bili devizni krediti v prvem četrtletju višji za dobrih 85 odstotkov.
Zadolževanje se je precej okrepilo
Zadolževanje podjetij v tujini se je januarskem umirjanju v februarju precej okrepilo. Devizni krediti pa postajajo vse pomembnejša oblika zadolževanja tudi prebivalstva. V zadnjih šestih mesecih so njihove mesečne realne stopnje rasti vedno presegale raven 10 odstotkov, v marcu pa je bila dosežena najvišja mesečna rast doslej. Kljub temu pa zaradi preteklih omejitev zadolževanja prebivalstva s tovrstnimi krediti le-ti predstavljajo le 4,4 odstotka vseh kreditov prebivalstva pri domačih bankah.
