Denar za vse, le za delavce ne?

Kot je znano, je približno 3300 delavcev brez plač zaradi pomanjkanja sredstev v Muri, a kot poroča Dnevnik, se je denar našel za plačilo svetovalnih storitev. Mura naj bi tako 9. junija s podjetjem Huber, ki je v lasti Nika Huberja, sina nekdanjega predsednika uprave Franca Huberja, podpisala svetovalno pogodbo. V času podpisa pogodbe je bil Zdenko Podlesnik že prokurist Mure, a Dnevniku odgovora na vprašanje, ali je on podpisal pogodbo, ni želel dati. Kot trdi omenjeni časnik, je 6. julija podjetje Huber Muri izdalo račun za 5044 evrov, še enkrat pa so isti znesek zaračunali 4. avgusta. Na obeh računih naj bi bilo navedeno, da podjetje Huber Muri zaračunava svetovalne storitve, ki jih je opravila žena Franca Huberja Zdenka Huber. Poleg svetovalne pogodbe s podjetjem Huber naj bi bilo sicer v Muri v preteklosti sklenjenih še nekaj tovrstnih pogodb.

Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je dejal, da s temi informacijami še ni seznanjen, tako da jih ne more potrditi. Če je to res, je po Lahovnikovem mnenju to le še eden od kamenčkov v mozaiku, ki dokazujejo, kako neučinkovit je ta način reševanja Mure.

Od Slovenske odškodninske družbe (Sod) pričakuje, da bo ustrezno ukrepala in prokuristu postavila vprašanja, kako je do tega prišlo. Lahovnik pravi, da bi bilo absurdno in nesprejemljivo, da bi se rente plačevale ljudem, ki so Muro pripeljali v neugoden položaj. Po Lahovnikovem mnenju se je nezainteresiranost, da bi karkoli rešili, pokazala že prejšnji teden, ko so delničarji Mure upravi in nadzornikom podelili razrešnice.

Zavod organiziral delavnico

Murina zgodba se vleče že kar nekaj časa in v najboljšem primeru je pričakovati, da bo okoli tisoč delavcev ohranilo delovna mesta, kar pa pomeni, da jih bo brez službe ostalo več kot dva tisoč. Tega se zavedajo tudi na Zavodu RS za zaposlovanje, zato so danes organizirali posebno delavnico, katere namen je obvestiti delavce, kako ravnati po tem, ko ostanejo brez službe.

"Od današnjih izkušenj bo odvisno, kako se bodo stvari odvijale naprej,“ so nam povedali na zavodu. "Gre za to, da bi se delavce obveščalo o pravicah, kaj jim pripada v primeru izgube dela, kako je v zvezi z usposabljanjem in podobno,“ so razložili. To so informacije, ki jih sicer zavod nudi vsakemu, ki izgubi službo, razlika je le, da gre tu za dejavnosti, ki so organizirane v skupinah. Zavod se je za tako potezo odločil, saj so zaznali, da delavci nimajo dovolj informacij o teh stvareh.