Delovne razmere v Amazonu: 'Skoraj vsakega človeka, s katerim sem delal, sem videl jokati'

Po dveh desetletjih delovanja je Amazon.com največji spletni prodajalec. Da je zavzel to mesto in premagal vse tekmece, je zaslužna kombinacija vizije ustanovitelja podjetja Jeffa Bezosa in delovna sila, ki jo motivirajo direktorji, ki jih ženejo rezultati, ne intuicija ali osebne izkušnje. To so temelji, ki jih je postavil Bezos.

V čem je posebnost podjetja?

Amazon redefinira moderno delo. V njem velja filozofija, da mora biti delovni proces okreten in produktiven, a strog in ne sme odpuščati napak. Podjetje svoje politike ne skriva. Bezos je svojim zaposlenim že na začetku jasno povedal, da pri njih ni enostavno delati.

Na prvi pogled gre za korporativno kulturo, ki jo delavcem vsiljujejo nadrejeni in za nemogoče delovne pogoje, ki preko vseh meja potiskajo zaposlene. A intervju s 100 delavci, ki ga je izvedel New York Times, pokaže, da ni čisto tako.

Gre za zelo intenzivno kulturo, ki trdo dela, kulturo, kjer ljudje zahtevajo vse od sebe in se sami hočejo potiskati tako daleč, kot zmorejo, preizkušajo svoje meje in se potiskajo čez nje.

Kot vse ima tudi ta zgodba dve plati. Nekateri si sami postavljajo izzive in jih ne glede na ceno želijo doseči, nase pritiskajo sami. Drugih pa ne žene motivacija po osebni izpolnitvi na delovnem mestu, temveč preživetje - ti se pogosto počutijo "kot živali". Nenehno jih je strah pred izgubo službe, ki jim grozi že, če se pogovarjajo s sodelavci, opremljeni so s sledilnimi napravami, ki beležijo njihovo produktivnost, merijo jim celo čas, ki ga preživijo na stranišču.

Poročilo, ki ga je objavil New York Times, kaže temne plati dela v Amazonu.

80-urni delavnik, strog nadzor

Nekdanje pisarniško osebje sedeža družbe v Seattlu je poročalo o 80-urnem delavniku in o tem, da so, tudi ko niso bili v službi, morali ves čas spremljati elektronsko pošto - tudi pozno ponoči in na dopustu. Povedali so, da so čutili neusmiljeno ravnodušnost podjetja do osebnih težav zaposlenih ter da so ves čas nadzirali njihovo storilnost.

Nekdanja uslužbenka, ki je rodila mrtvega otroka, se je spominjala, da je "ravno doživela najhujši dogodek v svojem življenju", nato pa so ji v podjetju povedali, da bo od zdaj naprej pod drobnogledom, saj želijo zagotoviti, da bo svojo pozornost namenjala le delu. Gre za program posebne oblike nadzora, ki so mu podvrženi tisti delavci, ki jim grozi odpoved.

Celo nekdanja direktorica oddelka za upravljanje s človeškimi viri, ki je morala to žensko dati v ta program nadzora, je povedala, da se je spraševala, ali je to zares prav. "Kakšno podjetje želimo biti?," je takrat spraševala svoje šefe.

To je eden izmed množice podobnih primerov, o katerih so poročali intervjuvanci. 

Ta program poostrenega nadzora je doletel tudi žensko, ki je zbolela za rakom dojk, saj so ji rekli, da "težave" v njenem osebnem življenju vplivajo na njeno delo.

Molly Jay, ki je bila del ekipe, ki je razvijala Kindle, je povedala, da je ves čas prejemala najvišje ocene delovne uspešnosti, dokler ni začela skrbeti za svojega zaradi raka umirajočega očeta. Nadrejeni naj bi jih dejal, da je težavna, zato je vzela neplačan dopust in se na delo ni več vrnila.

Druga delavka, ki je splavila dvojčka, je dan po operaciji šla na službeno potovanje. Šef naj bi ji rekel: "Žal mi je, ampak delo mora vseeno biti narejeno."

Nekdanja uslužbenka je povedala, da je bila ves čas v pisarni in da jo je zaročenec vsak večer ob 22. uri prišel iskat pred podjetje, da bi jo "prisilili", da gre domov. Tudi, ko sta šla na počitnice, je delala in nato zaradi pretiranega dela kmalu dobila čir na želodcu.

Nekdanji uslužbenec Bo Olson, ki je pri Amazonu delal kot tržnik knjig, je povedal, da je pogosto videl, kako so v pisarnah ljudje jokali. "Stopiš iz sobe za sestanke in vidiš odraslega moškega, ki si zakriva obraz," je povedal. "Skoraj vsakega človeka, s katerim sem delal, sem videl jokati za svojo mizo," je dejal.

Nekateri nad takšnim načinom dela vzneseni

A nekaterim takšen delovni tempo ustreza, še več, v njem uživajo. Čeprav so od njihovih življenj in zdravja terja visok davek.

Dina Vaccari, ki se je Amazonu pridružila leta 2008, skrbi pa za prodajo darilnih bonov, je povedala: "Nekoč nisem spala štiri dni zapored. Ti posli so moji otroci, in storila sem vse, da bi bili uspešni," je povedala.

Stephanie Landry, vodja poslov, je zvenela "vzneseno", so zapisali v New York Times, ko je opisovala, kako je pomagala vzpostaviti nov sistem dostave. "Stranka je lahko dobila lutko Elsa (junakinjo risanega filma Ledeno kraljestvo), ki je ni mogla najti v celem New Yorku, k njej domov pa smo jo dostavili v 23-ih minutah," je povedala.

"Strankam želimo reševati potrebe in trenutek, ko jih, je čaroben," je povedala.

Agresivnost in tekmovalnost

Za ljudi, ki v Amazonu uspevajo, se je uveljavil vzdevek "Amaboti". Nekdanji delavci, ki so se nato zaposlili kje drugje, pa so si prislužili bolj oster nadimek. Ker zaradi načina dela v Amazonu pogosto postanejo agresivni in tekmovalni, jih novi sodelavci naslavljajo z "Amholes" (Am-bedaki).

Delo v Amazonu je nenehna tekma, saj delavce ves čas nadzorujejo in merijo ter ocenjujejo njihovo storilnost. Tisti z najslabšimi ocenami v postopku, ki se ji reče "razvrsti in odpusti" (rank and yank), izgubijo zaposlitev.

Tržnik, ki je šest let delal v prodajnem oddelku, je povedal: "Naučiš se, kako diplomatsko vreči ljudi pod avtobus … To je grozen občutek."

Robin Andrulevich, nekdanja direktorica oddelka upravljanja s človeškimi viri, ki skrbi za nove kadre, je fluktuacijo osebja v podjetju opisala kot namenski "darvinizem". "Brez tega jim nikoli ne bi uspelo doseči tega, kar jim je," je povedala.

"Nerazumno visoki standardi"

V podjetju Amazon sami zase pravijo, da je njihovo osebje podvrženo "nerazumno visokim" standardom, na kar so ponosni. A zanikajo, da to pomeni, da z zaposlenimi ravnajo, kakor jim očitajo. "Če bi opazili, da to kdo neprimerno obravnava osebje z zdravstvenimi ali drugimi težavami, bi hitro sprejeli ukrepe, ki bi popravili situacijo. To ni naša politika niti praksa," je povedal eden izmed predstavnikov podjetja.

Tudi v Združenem kraljestvu so se delavci že pritoževali nad razmerami v tamkajšnji izpostavi. Očitali so jim da uporabljajo "zero-hour" pogodbe (zaposlitve na klic), ki bi jih lahko primerjali z delom prek avtorske pogodbe. Podjetje naj bi tudi prakticiralo prakso zaposlovanja osebe za tri mesece, nato so jo odpustili in ponovno zaposlili, da bi se izognili stroškom, ki jih podjetju prinaša redno zaposlen delavec.

Sledilne naprave in ustrahovanje

Leta 2013 je Channel 4 News ugotovil, da so delavcem namestili sledilno napravo z vgrajenim GPS sistemom in da je pogovor s sodelavci lahko vodil v odpustitev.

2014 je Tim McKinney, ki je dva meseca delal v amazonovem skladišču v Dunfermlineu, da bi ocenil pritožbe o slabih pogojih, je za The Sun povedal, da je podjetje uporabljalo taktiko"strahu in ustrahovanja" pri svojem osebju.

Na Amazonu so se odzvali, da zaposlene obravnavajo s spoštovanjem in dostojanstvom, in dodali: "Ponosni smo, da zagotavljamo varno in pozitivno delovno okolje."