Delodajalci želijo črtati večino večjih sprememb zakona o delovnih razmerjih

Trgovinska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije bi z dopolnili črtali več členov v predlagani noveli, med večjimi spremembami bi v zakonu pustili le določbe obeh evropskih direktiv, ki morajo biti potrjene do 15. novembra.

"Delodajalci smo bili pripravljeni sprejeti uskladitve z direktivama in usklajene kompromisne predloge med vlado in obema socialnima partnerjema, nasprotujemo pa predlaganim spremembam, ki predhodno niso bile usklajene med vlado in obema socialnima partnerjema. Te namreč predvsem za delodajalsko stran prinašajo številne nove finančne in administrativne obremenitve," so utemeljili predlagane amandmaje.

Predstavniki gospodarstva tako predlagajo umik določb, ki so se minuli teden izkazale za najbolj sporne in se nanašajo na zaščito sindikalnih zaupnikov in žrtev nasilja v družini.

Ministrstvo za delo je namreč za sindikalne zaupnike, ki zahtevajo boljše delovne pogoje ali opozarjajo na nepravilnosti v podjetju, predvidelo zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe do odločitve delovnih sodišč na prvi stopnji oziroma najdlje za šest mesecev. V primeru prepovedi dela bi jim zagotovili višje nadomestilo, namesto 50 bi jim pripadalo 80 odstotkov plače.

Več predlogov črtanja sprememb

V zvezi z žrtvami nasilja v družini pa predlagana novela predvideva petdnevni plačani dopust, ko morajo urejati zadeve na centru za socialno delo, na sodiščih, organizirati stike pod nadzorom in se v nekaterih primerih tudi seliti; možnost sklenitve krajšega delovnega časa ter odrejanje nadurnega dela, neenakomernega delovnega časa ali nočnega dela samo z njihovim predhodnim pisnim soglasjem.

V delodajalskih organizacijah bi umaknili tudi predvidene spremembe s področja omejevanja prekarnosti agencijskih delavcev in napotitev delavcev. Ministrstvo za delo je namreč predvidelo, da bi agencijski delavci, ko so na čakanju na delo, namesto sedanjih 70 odstotkov minimalne plače prejeli 80 odstotkov osnovne plače, napotenim delavcem pa bi zagotovili podatke o uporabniku, pri katerem bodo delali.

Prav tako bi delodajalci z dopolnilom odpravili spremembe pri pisnem opozorilu pred odpovedjo, s katerimi želi ministrstvo preprečiti odpuščanja delavcev brez utemeljitve. Predlagana novela v tej luči na novo določa obveznost delodajalca, da se na zahtevo delavca, ki mu poda opozorilo pred odpovedjo, izjavi o očitanih kršitvah. Na zagovoru o okoliščinah kršitev bi bil lahko vključen tudi sindikalni zaupnik.

Nič bolj ni gospodarstvo naklonjeno predvideni uvedbi subsidiarne odgovornosti v gradbeništvu. Naročnik storitve, pri katerem podizvajalec izvaja storitev, bi bil namreč glede na predlagano novelo subsidiarno odgovoren za neplačilo plače delavcu s strani delodajalca podizvajalca.

Delodajalske organizacije so predlagale še amandma za črtanje pravice do odklopa, skladno s katero delodajalec zaposlenega ne bi mogel poklicati v popoldanskem času oziroma v času tedenskega počitka, med vikendom ali dopustom.

Kaj bi ostalo?

Med večjimi spremembami bi tako v noveli ostale le določbe obeh direktiv, ki med drugim za zaposlene uvajajo pet dni neplačanega dopusta za oskrbo oziroma nego družinskega člana ali osebe, s katero delavec živi v skupnem gospodinjstvu, ter pravico, da od delodajalca zahtevajo bolj predvidljivo in varnejšo obliko zaposlitve, kadar je ta na voljo – morebitno zavrnitev bi moral delodajalec obrazložiti.

Socialni partnerji so se o noveli zakona, ki velja za malo delavsko ustavo, pogajali več mesecev. Prva različica je šla junija v javno obravnavo neusklajena, tudi to pa je bil razlog, da so delodajalci julija izstopili iz Ekonomsko-socialnega sveta. Minuli teden so vse tri strani na maratonskih sestankih poskusile z vnovičnim usklajevanjem, a neuspešno.

Vlada je tako minuli četrtek potrdila neusklajen predlog. Četudi so bile iz njega nekatere določbe izločene, denimo možnost 30-urnega polnega delovnega tedna in 48-urni počitek, je potrjena različica bližje sindikatom. Delodajalci so razvoj dogodkov pospremili z oceno, da je socialni dialog dokončno pokopan.

Sindikati so že minuli teden izrazili bojazen, da bo delodajalska stran skušala v predlog novele v DZ posegati z dopolnili, poslance pa so zato pozvali, naj takih dopolnil ne posvojijo.