V roku je svoje ponudbe oddalo šest domačih in eno tuje podjetje ter mešani koncern tujih in domačih podjetij. Po neuradnih podatkih naj bi bila med nezavezujočimi ponudniki tudi časopisna hiša Delo, kjer so oddajo ponudbe potrdili.
Za nakup skoraj 35 odstotkov hrvaškega časopisa naj bi se zanimali graški Styria Medien, sicer lastniki časopisov Kleine Zeitung, Die Presse in Večernji list, Slobodni mediji hrvaškega poslovneža Josipa Radeljaka in hrvaški dnevnik Novi list s sedežem v Reki. Neobvezujoče ponudbe pa naj bi oddali tudi zagrebški Europapress Holding, American Croatian Investment Group iz Clevelanda, konzorcij Pojata, ki ga sestavljajo podjetja Kerum, SEM Marina, Orbico, Adriacink in avstrijska Hypo Alpe-Adria-Bank in Interconsulting, za katerim naj bi se skrival nek drug ponudnik.
Slovensko Delo in Novi list v nezavezujoči ponudbi naj ne bi predložila cene, medtem ko naj bi največ denarja, 26 milijonov kun, ponudil Josip Radeljak. Styria Medien in Europapress Holding naj bi bila za 34,63-odstotni delež pripravljena odšteti 24 milijonov kun, medtem ko naj bi ponudba konzorcija Pojata znašala pet milijonov kun.
Privatizacijski postopek ustavljen?
Po pisanju sobotne izdaje Novega lista ponudba Interconsulta znaša 1,25 milijona kun, hrvaški časnik pa še dodaja, da jih veliko verjame, da ta privatizacijski postopek zaradi sprememb v hrvaški vladi ne bo pripeljan do konca. Stranka Hrvaška demokratska skupnost (HDZ), ki bo sestavila prihodnjo vlado, je namreč že večkrat dejala, da sedanja vlada na koncu svojega mandata ne bi smela odpirati novih privatizacijskih postopkov, posebej ne tako občutljivih, kot je primer Slobodne Dalmacije, še dodaja Novi list.
Predsednik uprave Slobodne Dalmacije Srdjan Kovačič, ki ni imel uradnih informacij o odpiranju nezavezujočih ponudb, pa je v nedeljski izdaji Novega lista dejal, da je zadovoljen s ponudbami in zanimanjem za nakup deleža v splitskem podjetju. Sicer pa sam ne verjame, da bi sprememba oblasti samo privatizacijo postavila pod vprašaj. Po njegovih besedah bi bila zaustavitev postopka privatizacije Slobodne Dalmacije zelo slaba, saj je to že drugič, ko so ponudniki oddali nezavezujoče ponudbe. Mogoča zaustavitev procesa pa bi imela za posledico, da se za nakup Slobodne Dalmacije ne bi več zanimal resen kupec.
Program tudi predvideva, da 25 odstotkov delnic družbe ostane zaposlenim v podjetju, pet odstotkov delnic pa v portfelju hrvaškega sklada za privatizacijo, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Del državnega portfelja, ne večji od tistega, ki je potreben, da bi mali delničarji imeli skupno 25 odstotkov delnic, bi se ponudil delavcem in finančnim vlagateljem. Del delnic, ki pa ne bi bil ponujen malim delničarjem, bi se prodal pod pogojem, da bi kupec istočasno dokapitaliziral Slobodno Dalmacijo z najmanj 80 milijoni kun.