Delo raziskovalcev Cevata Girayja Aksoya, Joseja Marie Barrera, Nicholasa Blooma, Stevena J. Davisa, Mathiasa Dollsa in Pabla Zarateja razkriva, koliko časa prihranijo prebivalci v 27 izbranih državah, če se ni treba voziti v službo.
Avstrijci naj bi prihranili 71 minut, Francozi 62, Grki 58, Madžari 66, Italijani 61, Japonci 100, Srbi 51 in Američani 55. Slovenije v analizo niso zajeli.
A čeprav naj bi torej marsikomu na dan ostala dodatna ura, se je zapletlo, ko so preverili, kako je dodaten prosti čas porabljen. Pogosto ga je kar polovica ali celo več šlo za delo.
ZDA so ena izmed držav, kjer se prihranjeni čas bolj namenja primarnim ali sekundarnim delovnim obveznostim kot pa prostočasnim aktivnostim.
Tudi v državah, kot je Francija, so delavci porabili večino svojega prihranjenega časa za delo. Medtem pa delavci v državah, kot so na primer Nemčija, Avstrija, Španija, Švedska in Japonska, več tega časa porabijo za prostočasne dejavnosti, ljudje, ki živijo z otroki, pa del tega časa namenijo tudi skrbi zanje.
Avtorji tako pravijo, da se "velik del prihranjenega časa vseeno vrne k delodajalcem". Med prostočasnimi aktivnostmi pa so zaposleni največji delež prihranka namenili za dejavnosti, kot sta branje ali telovadba.
Čeprav se torej čas dela v primeru dela od doma še zavleče, prav tako se briše meja med delovnim in prostim časom, strokovnjaki še vedno menijo, da ta oblika dela omogoča boljše usklajevanje dela in družinskega življenja.
"Ljudje vidijo delo na daljavo kot nekaj, kar jim lahko pomaga uravnovesiti stvari v smislu službe in družine, in to je nekaj, kar bi zaposleni radi nadaljevali tudi po koncu pandemije," pravi Juliana Horowitz iz Pew Research Center, poroča Business Insider.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.