Islandija s kar 16-odstotno inflacijo

Stopnja inflacije na Islandiji je oktobra na letni ravni znašala rekordnih 15,9 odstotka, potem ko so se mesec poprej cene v povprečju zvišale za 14 odstotkov, so sporočili iz islandskega državnega statističnega urada.

V primerjavi s septembrom so bile oktobrske cene življenjskih potrebščin na Islandiji, ki se bori z negativnimi vplivi svetovne finančne krize na njeno gospodarstvo, višje za 2,16 odstotka.

Močno so se na letni ravni podražile zlasti letalske storitve, poleg tega pa tudi luksuzni izdelki, kot so televizorji in DVD-predvajalniki. Hrana in pijače so dražji za 4,3 odstotka, oblačila in obutev pa za 4,9 odstotka.

Zaradi finančne krize se je tako rekoč ustavila prodaja avtomobilov, zaradi česar statistiki v tem mesecu v merjenje cen niso vključili oktobrskih sprememb kataloških cen novih avtomobilov.

Nekdaj cvetoči islandski finančni sektor, glavni steber njihovega gospodarstva, se je pred kratkim sesedel pod težo svetovne posojilne krize, zaradi česar je bila islandska vlada primorana v prevzem največjih domačih bank, domača valuta pa je strmoglavila.

Delnice strmo navzdol

Japonski indeks Nikkei je danes padel za 6 odstotkov, kar je največji padec v četrt stoletja. V Avstraliji so se delnice pocenile za 1,6 odstotka. Delnice na Tajvanu in v Hongkongu so se pocenile za 5 odstotkov, v Indiji pa za 6 odstotkov. Borza v Singapurju je bila zaradi praznika zaprta.

Japonski premier Taro Aso je zaradi finančne krize že napovedal nove ukrepe, s katerimi naj bi zajezili krizo. V prihodnje bodo tako tudi na Japonskem bankam ponudili dodaten kapital. Skupina sedmih držav, Velika Britanija, Kanada, Francija, Nemčjija, Italija, Japonska in ZDA so skušale svetovno javnost in ves finančni sektor pomiriti s skupno izjavo, da si prizadevajo za "močen in stabilen mednarodni finančni sistem“.

Toda navkljub ukrepom mednarodne skupnnosti in ZDA pa tudi v Indiji, kjer so delnice padle za več kot 5 odstotkov, menijo, da ni videti, da bi se "globalna kriza sploh pričela razreševati“.

Padli tudi tečaji na evropskih borzah

Padli so tudi vrednost delnic na evropskih borzah. Pri zaključku trgovanja so namreč dosegle najnižjo vrednost v zadnjih petih letin in pol. Indeks FTSEurofirst 300 je padel za 1,8 odstotka. Britanski FTSE je padel za en, francoski CAC 40 pa za štiri odstotke.

Nemški DAX pa je narasel za 0,9 odstotka. Svetla izjema so namreč delnice Volkswagna, ki so po sporočilu Porsheja o nameri za povečanje deleža v podjetju pridobile 147 odstotkov.

Tudi ameriška borza se ni odrezala dobro. Delniški indeks Dow Jones je izgubil 2,42 odstotka, indeks Stabdard & Poor's 500 pa 3,18 odstoka. The Nasdaq Composite je padel za 2,97 odstotka.

Ameriškim bankam prvih 125 milijard dolarjev pomoči

Ameriška vlada bo ta teden devetim glavnim ameriškim bankam namenila 125 milijard dolarjev kapitalske injekcije, so sporočili z ameriškega finančnega ministrstva. Gre za prvo nakazilo iz 700 milijard dolarjev vrednega načrta za reševanje finančne krize.

Devet bank bo dobilo polovico od načrtovanih 250 milijard dolarjev, ki jih bo v okviru načrta za reševanje finančne krize ameriška vlada namenila za nakup delnic bank.

Finančno ministrstvo je tudi v dogovorih z večjimi regionalnimi bankami za nakup delnic v vrednosti preostalih 125 milijard dolarjev, kar naj bi storilo do konca leta.

Ena teh bank, KeyCorp, je sporočila, da bo v ta namen izdala za 2,5 milijarde dolarjev novih delnic. Druga regionalna banka, PNC Financial Services Group, je v petek naznanila, da prevzema banko National City. Gre za prvi primer, da bo kakšna banka z denarjem, ki ga pričakuje od vlade, prevzela drugo banko.

Finančno ministrstvo je dalo zeleno luč za to, da močnejše banke s pomočjo teh sredstev prevzemajo šibkejše banke, s čimer pa je izzvala kritike, da vlada ne bi smela financirati konsolidacije bančnega sektorja.

Tudi evropske centralne banke nadaljujejo s finančnimi injekcijami, s katerimi želijo okrepiti medbančno posojanje oziroma, v primeru Evropske centralne banke (ECB), pomagati sosednjim državam v času aktualne finančne krize.

Britanska in švicarska centralna banka sta tako ponudili po 10 milijard dolarjev sredstev za zagotavljanje likvidnosti.

ECB pa je najavila 12 milijard evrov vreden dogovor za zamenjavo valut oziroma t. i. swap posel z dansko centralno banko. Dogovor bo po pojasnilih ECB v veljavi, dokler bo potreben.

S tem dogovorom naj bi Danski, katere valuta krona je vezana na evro, olajšali dostop do evrov in znižali menjalni tečaj za evre na Danskem.