Delnice 'dobile krila'

Nekdanji predsednik uprave Mercatorja Zoran Janković je prodal svoje delnice Mercatorja skladu tveganega kapitala Altima Global Special Situations Master Fund, ki za delnico ponuja 41.000 tolarjev. Kot je Janković dejal za 24ur.com, je cena ugodna, saj so minuli teden delnice Mercatorja na borzi dosegle vrednost 35.000 tolarjev za delnico.

Janković je imel v lasti 14 delnic Mercatorja. Precej več - dobra dva odstotka ali 69.000 delnic - pa je imelo družinsko podjetje Electa Inženiring, ki je v lasti njegovih sinov. S prodajo naj bi Jankovići iztržili približno 2,9 milijarde tolarjev.

Janković: Mercatorja ne bom komentiral

Janković je za 24ur.com pojasnil, da ne namerava komentirati poslov Mercatorja, saj je zato zadolžena sedanja uprava. Sam se je odločil za prodajo delnic po ugodni ceni. Vse, ki sedaj ugibajo, če bi lahko delnice prodali po višji ceni, pa sprašuje, kje so bili prejšnji teden, ko je bila cena delnic 35.000 tolarjev.

V izjavi za 24ur.com je nekdanji prvi mož Mercatorja dejal, da je odločitev o prodaji delnic odločitev vsakega malega delničarja zase, ki sam zase tudi ve, katera cena je primerna. Na vprašanje, kako ocenjuje, da se bo po sedanjih dogodkih nadaljevala Mercatorjeva širitev na trg Srbije in Črne gore, je ponovil, da ne bo komentiral Mercatorja. Dodal je, da je bila strategija podjetja določena leta 2000 in se v skladu s tem nadaljuje.

Z denarjem od prodaje delnic namerava Janković kupiti delnice podjetja, v katerem vidi svojo prihodnost in kjer bo s svojim delom vplival na rast cene delnic. Natančnejših informacij ni želel razkriti; povedal je le, da ima zanimive možnosti.

Delnice dosegle 45.100 tolarjev

Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je medtem trgovanje potekalo v znamenju nadaljnjega dviganja delniških tečajev. K temu so znova prispevale delnice Mercatorja, ki so se podražile za več kot štiri odstotke.

Že uvodni posli z Mercatorjevimi delnicami so bili sklenjeni pri tečaju 42.000 tolarjev, v nadaljevanju pa je tečaj le naraščal. Zaključni posli so bili sklenjeni pri tečaju 45.100 tolarjev, pojasnjuje Matjaž Bernik iz borznoposredniške hiše Ilirika. Enotni tečaj delnic je ob koncu trgovanja tako znašal 44.020 tolarjev, kar je za 4,3 odstotka več kot v četrtek.

Cena lahko še naraste

Današnja rast Mercatorjeve delnice je po oceni borznega posrednika Janija Javornika iz Gorenjske borznoposredniške družbe sprožila odločitev "prijateljev" Pivovarne Laško in Istrabenza. "Ti so se postavili na nakupno stran, da bi preprečili 'čredno' prodajanje malih delničarjev Altimi po 41.000 tolarjev za delnico," je ocenil. "Če bo Altima zvišala svojo ponudbo, se lahko tečaj delnic Mercatorja še okrepi," je še menil. V nasprotnem primeru naj bi bila po njegovi presoji 45.000 tolarjev dobra izstopna cena, saj ne gre za prevzem.

Marjan Somrak, predstavnik združenja malih delničarjev Mercatorja, je v oddaji Trenja male delničarje pozval, naj še ne prodajo delnic. Ker obstaja več interesnih skupin, v združenju pozivajo vse zainteresirane male delničarje, naj se jim pridružijo in skupaj oblikujejo pogajalsko skupino, ki bi iztržila maksimalno ceno delnic.

Ekonomist Mićo Mrkaić in odvetnik Stojan Zdolšek - ki je sam mali delničar, hkrati pa kot odvetnik dela za Mercator, Pivovarno Laško ter Istrabenz - prav tako menita, da sedaj ni pravi trenutek za prodajo delnic.

Janković: Ne stojim za ponudbo Altime

V četrtek so se v medijih pojavljala ugibanja, da naj bi za ponudbo Altime stal prav Janković. Nekdanji šef Mercatorja pa je v Trenjih kakršno koli vpletenost v to ponudbo zanikal ter dodal, da naj za ponudbo ne bi stala niti lastnik srbske družbe Delta Miroslav Mišković niti poslovnež Milan Beko. Nekdanji prvi mož Mercatorja je priznal, da je sam svetoval Altimi, naj se odloči za naložbo v Mercator, saj gre po njegovem mnenju za najboljše slovensko podjetje z najboljšimi razvojnimi možnostmi.

Glede namigov, da naj bi bil denar Altime sumljivega porekla, pa je Janković dejal, da tisti, ki namigujejo, naj to pojasnijo Altimi. Kot je dejal, težko verjame, da bi takšna banka, kot je Deutsche Bank, dala garancijo za 32 milijard tolarjev skladu, pri katerem ni znano poreklo denarja.

Istrabenz in Laško ostajata pri 'najboljšem sosedu'

V sinočnji oddaji Trenja je Igor Bavčar, predsednik uprave Istrabenza, zatrdil, da "bo Istrabenz ostal dolgoročni finančni investitor in lastnik Mercatorja" ter da ne nameravajo prodaje svojega deleža. Dolgoročne načrte v Mercatorju ima tudi največji slovenski proizvajalec pijač Pivovarna Laško.

Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak je glede načrtov podjetja pojasnil, da se ti ne spreminjajo čez noč. Dodal je, da "špekulacije, ki se pojavljajo o Mercatorjevi lastniški strukturi, vsekakor niso pozitivne". Kot je še dejal, je za vsako podjetje ključno, da ima jasno definirane strateške lastnike, ki imajo dolgoročni investicijski fokus v podjetju in podpirajo strateške načrte podjetja. Mercator letno za vzpostavitev mednarodnega trga nameni do 150 milijonov evrov. "Pomembno je, da se osredotočimo na omejeno število tržišč, da tam čimprej zgradimo ključne tržne deleže," je dejal Debeljak. Pridal je, da želi Mercator postati in ostati vodilno podjetje v Sloveniji in v sosednjih državah v regiji.

LDS poziva pristojne k preučitvi primera Mercator

Izjave glavnih akterjev pri kupčiji z Mercatorjevimi delnicami, izrečene v četrtkovi oddaji Trenja, po ocenah poslanskega kluba LDS kažejo na to, da je pri prodaji državnega deleža v trgovski družbi prišlo do kršitve vrste zakonov, morda pa tudi kazenskega zakonika. "Vsem nadzornim inštitucijam bomo zato poslali magnetogram oddaje ter jih pozvali, naj takoj ukrepajo," je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal poslanec LDS Anton Rop.

Kar so skorajda vsi, ki so sodelovali pri prodaji Mercatorjevih delnic v lasti Slovenske odškodninske družbe (SOD) in Kapitalske družbe (KAD) Pivovarni Laško in Istrabenzu - manjkal je morda le eden glavnih akterjev, predsednik vlade Janez Janša - povedali o tej kupčiji, je osupljivo, je poudaril Rop.

Po četrtkovi oddaji ni nobenega dvoma več, da je šlo pri prodaji deleža Mercatorja za povezane osebe, je ugotovil Rop. Prav tako je oddaja pokazala, da je pri kupčiji prišlo do kršenja zakona o prevzemih, zakona o trgu vrednostnih papirjev ter statuta KAD in SOD, obstajajo pa tudi velike možnosti da je bil kršen kazenski zakonik, je poudaril. "Nedopustno je, da na televiziji ljudje mirno in brez občutkov krivde razlagajo, kako so kršili zakone in kako se požvižgajo na pravno državo," je dodal.