Zaradi dogodkov v CPL vložili kazensko ovadbo

Inšpektorji za delo so lani in letos v Cestnem podjetju Ljubljana (CPL) opravili osem inšpekcijskih pregledov, tri s področja delovnih razmerij in pet s področja varnosti in zdravja pri delu. Glede zaposlitev so ugotovili nepravilnosti, ki so se lani nanašale na izplačilo plač in regresa. Izdali so dve odločbi o prekršku. Zaradi nepravilnosti, ki so se nanašale na izplačilo plač v letošnjem letu, je bil vnovič uveden postopek o prekršku, ki še poteka. Podali so še kazensko ovadbo, ker naj bi bile kršene temeljne pravice delavcev, za kar je zagrožena denarna ali zaporna kazen.

Na inšpektoratu za delo so še posebej opozorili na postopek uveljavljanja nezakonitosti odpovedi oziroma nezakonitosti odpovednega razloga in rokov, v katerih je treba uveljavljati nezakonitost. Zakon določa, da lahko delavec pred pristojnim delovnim sodiščem zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi v 30 dneh od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice. Če zamudi rok, izgubi pravico do uveljavljanja sodnega varstva.

Delavci brez statusa

Medtem "delavec CPL na cesti brez pravic", kot se je podpisal, v javnem pismu sprašuje ministre za pravosodje, delo in gospodarstvo, kakšen status ima. Po razveljavitvi sklepa o stečaju so se delavci, ki so jih odpustili v stečajnem postopku, znašli v zapletenem položaju.

Nekateri delavci so vložili tožbe zaradi mnenja, da so bili nezakonito odpuščeni. Večina je šla na zavod za zaposlovanje in vložila zahtevke za izplačilo iz jamstvenega sklada. A ta je po razveljavitvi stečaja preklical izplačila, opozarja delavec, ki ga je strah tudi, da bo moral vrniti socialno podporo.

Po mnenju stečajnega upravitelja Veljka Jana, ki po razveljavitvi stečaja ni več stečajni upravitelj Cestnega podjetja Ljubljana (CPL), bi bile pravne posledice za odpuščene delavce ob vnovični potrditvi stečaja enake, kot so bile na datum začetka prvega stečajnega postopka. Tako bi bile odpovedi veljavne, v nasprotnem primeru pa je vprašanje.

Zastopnik delavcev Roman Završek je opozoril, da so se delavci znašli v čudnem položaju. Po njegovih besedah jim nastaja nepopravljiva škoda, ker ni stečaja. Niso namreč upravičeni do nadomestila iz jamstvenega sklada, ob morebitni neuveljavitvi stečaja lahko nastane tudi težava pri nadomestilih na zavodih za zaposlovanje.

Če ne bo stečaja, bi sodišče po Završkovih pričakovanjih ugotovilo, da so bile odpovedi nezakonite, zato bi jih morali sprejeti nazaj v delovno razmerje, jim izplačati plače in delovne prispevke. Vendar Završek ne pričakuje, da stečaj ne bo uveden, tudi ker je zdaj več predlagateljev kot prvič.

Če bo stečaj, se bo vzpostavilo staro stanje in bodo delavci upravičeni do nadomestil. Na povračilo zaostalih plač in drugih prispevkov pa bodo morali počakati do konca stečajnega postopka, so pa njihove terjatve prednostne in bodo poplačani pred drugimi upniki.

Na denar bo treba še počakati

Rešitev za delavce gre lahko v tri smeri. Ena je, da bi bili formalno še zaposleni na CPL, kar je malo verjetno, ker so jim odpovedali pogodbe. Druga je, da imajo pravice kot v stečajnem postopku, kar pomeni, da imajo pravico do nadomestila iz jamstvenega sklada. Tretja je, da se odpoved pogodb jemlje kot vsaka druga pogodba o zaposlitvi pri družbi, ki ni v stečaju. V zadnjem primeru bi imeli pravico do odpravnine in izplačila zaostalih plač.

Zadeva je zapletena in neurejena, saj ni nikogar, ki bi znal danes povedati, kaj čaka delavce. Več bo znano po končani tožbi, kar lahko traja tudi več let. Nekdo v državi bi moral prevzeti odgovornost za ureditev razmer v vmesnem obdobju. Tudi zato ker podobnih primerov ni malo.