Izpad proizvodnje bo treba nadomeščati

Gorenje bo izpad proizvodnje večinoma nadomestilo v soboto, 26. septembra, po terminskem planu pa je bila ta sobota predvidna kot dela prost dan, je dejal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Napovedal je, da bodo nekateri proizvodni obrati izpad proizvodnje nadomestili tudi prek podaljšanega delovnega časa.

Predsednik podjetniškega sindikata Žan Zeba je pojasnil, da sporazum, ki so ga podpisali z upravo Gorenja, predvideva takojšnje nadaljevanje pogajanj o oblikovanju plačne politike za leto 2009 in 2010.

Sicer so se pojavile tudi težave med delavci, saj so nekateri v možici, ki se je zbrala pred Gorenjem, zahtevali zamenjave v vrhu sindikata. Zeba je za 24ur.com dejal, da še ni dobil nikakršne peticije. "Se bodo pa tudi znotraj sindikata še dogajale kakšne kadrovske spremembe,“ je dejal.

Sicer je Zeba dejal, da so odnosi med sindikatom in upravo "fer".  "Ko se kaj dogaja, se dobimo, se sestanemo,“ je dejal Zeba.

Delavci Gorenja spet delajo

Gorenje se tako po protestu delavcev vrača v bolj mirno stanje, delavci so, tako kot so napovedali, ob 6. uri zjutraj znova zagnali proizvodnjo.

Vendar pa trenutna rešitev še ne pomeni, da bo od zdaj vse potekalo gladko. "Če v petek na našem transakcijskem računu ne bo dodatnih 150 evrov, se vrnemo nazaj,“ so napovedali delavci. Bobinac je obljubil, da zaradi protesta pritiskov uprave na delavce ne bo, čeprav je sam včeraj popoldne dejal, da so delavci s protestom povzročili za več kot štiri milijone evrov škode. Napovedal je tudi, da bodo v Gorenju s 1. oktobrom znova prešli na 40-urni delavni teden.

Pogajanja bodo potekala naprej, in če do 7. oktobra delavske zahteve ne bodo izpolnjene, zaposleni grozijo, da bodo šli spet na cesto. To ve tudi Bobinac, ki je dejal, da so se o tem dogovorili med sredinimi celodnevnimi pogajanji.

Nadzorniki upravi naložili pripravo ukrepov

Nadzorni svet Gorenja je upravi na izredni seji naložil, naj pripravi načrt ukrepov, s katerimi se bo na eni strani poskušala čim bolj približati zaposlenim v smislu zmanjševanja socialne stiske, po drugi strani pa zaščitila blagovno znamko Gorenje in njen nadaljnji razvoj.

Uprava pa je nadzorni svet seznanila z zadnjimi dogajanji v Gorenju - tako z vzroki, ki naj bi pripeljali do protesta zaposlenih, kot tudi z ukrepanjem uprave ob dogodku in v prihodnje. Nadzorniki menijo, da je bil razlog za prekinitev dela v hudi socialni stiski delavcev v proizvodnji, ki je posledica tako splošne draginje kot nizkih plač.

Dogovor uprave, sindikata in predstavnikov zaposlenih, ki je pomenil ponoven zagon proizvodnje, so člani nadzornega sveta pozdravili. Upravi so naložili, da pri pripravi načrta ukrepov nadaljuje pozitiven trend v poslovanju Gorenja, ki bi moral tudi v prihodnjih mesecih prinesti pozitiven rezultat.

Vizjak: Nejasni vladni ukrepi povzročajo kršitve pravic

Kot je prepričan poslanec SDS Andrej Vizjak, se problematični ukrepi vlade, kot so subvencioniranje čakanja na delo in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa –, odražajo "v številnih nejasnostih, ki povzročajo tudi kršitev pravic delavcev, še posebej do prejemanja nadomestila v tem obdobju". Po njegovem je to upravičeno povzročilo veliko nejevolje med zaposlenimi.

Reakcijo delavcev ocenjuje kot logično, opozarja pa, da tudi sindikat ni odigral svoje vloge. "Sindikat bi moral biti prvi, ki bi združil potrebe, interese in pričakovanja delavcev," meni Vizjak. Upa, da bodo vodstvo, sindikat in skupine nezadovoljnih delavcev čim prej našle odgovore na vprašanja. "Vidim, da je precej že narejenega v tej smeri," je povedal.