Zahteva petih zaposlenih – Toma Kranjca, Damirja Besediča, Jožeta Tocka, Draga Obšteterja in Janeza Pogačarja – ki so 13. maja svoj ugovor proti vodenju prisilne poravnave dopolnili z zahtevo za razrešitev Majde Šantl kot prisilne upraviteljice, ker naj ne bi ravnala z ustrezno profesionalno skrbnostjo, je utemeljena, je sodišče zapisalo v sklepu, danes objavljenem na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

Sodišče je ugotovilo, da je Šantlova res vložila pomanjkljiv ugovor zoper vodenje prisilne poravnave in v seznam preizkušenih terjatev vključila tri terjatve, ki jih je sodišče zavrglo, da pa je nato sledila sklepu sodišča in ugovor dopolnila, omenjene terjatve pa izključila s seznama. Zaradi tega in ker je izredno veliko prijavljenih terjatev, sodišče ocenjuje, da pri tem ni šlo za neskrbno ravnanje in da zaradi tega ni razloga za razrešitev upraviteljice.

Je pa Šantlova po ugotovitvi sodišča kljub zakonski prepovedi podpisala aneks o podaljšanju poroštva družbi ISC München. Njene navedbe v izjavi, da za poroštvo pozitivno mnenje ni dovolj, saj mora dolžnik pridobiti še mnenje upravnega odbora in soglasje sodišča, česar pa ona ni kontrolirala, po navedbah sodišča dodatno kažejo, da upraviteljica ne upošteva zakona, ki določa soglasje sodišča za prodajo premoženja in najema posojila ali kreditov, dajanje poroštev pa je prepovedano. "Zakonske prepovedi dajanja poroštev ni moč zaobiti z mnenjem upniškega odbora in soglasjem sodišča," piše sodišče.

Sporno je bilo tudi soglasje Šantlove za prodajo dela premoženja. Na seji upniškega odbora 18. maja so opozorili, da ne upniški odbor ne sodišče nista dala soglasja za prodajo računalnikov. Šantlova je sicer podala nov ugovor proti vodenju prisilne poravnave, ker da je dala soglasje samo za minimalno in točno določeno premoženje, ampak po zakonu daje soglasje sodišče, ne upravitelj.

"Poleg same kršitve izrecne zakonske določbe izjava upraviteljice, da je šlo za računalnike delavcev, ki niso več zaposleni v SCT, zato računalniki niso več potrebni, kaže na njen način razmišljanja, ko se v prisilni poravnavi kršijo izrecne zakonske določbe, nato pa se ravnanje opravičuje z razlogom, ki že po naravi stvari ne more biti utemeljen," je zapisalo sodišče.

Sodišče je tako ugotovilo, da Šantlova ni opravljala svojih dolžnosti, ki ji jih nalaga zakon, in "zaradi opisanega sodelovanja z dolžnikom sodišče ocenjuje, da upraviteljica ne ravna tako, da varuje in uresničuje interese upnikov, ki morajo biti vodilo pri opravljanju nalog in pristojnosti upravitelja".

Šantlova očitke zavrača

"Absolutno zavračam, da sem kar koli naredila narobe," je dejala. Glede očitka, da ni varovala interesov upnikov, pravi, da je šel ves njen trud v smeri, da bi bili upniki poplačani bolje v prisilni poravnavi. "Ker pa bo šel SCT v stečaj, se bo izkazalo, da bodo upniki v stečaju bistveno slabše poplačani. V vsakem stečaju doslej je bilo tako," dodaja.

Kot pravi, ni bila njena naloga od sodišča zahtevati ne soglasja za prodajo računalnikov ne za poroštvo. "To mora narediti dolžnik, ne jaz kot prisilna upraviteljica," trdi. Šantlova se bo na sklep sodišča verjetno pritožila, pri tem jo po njenih besedah podpira tudi zbornica upraviteljev.

Predsednica zbornice Melita Butara pravi, da iz sklepa in obrazložitve izhaja, da je Šantlova ravnala narobe in da je sodišče dolžno ukrepati, kakor je ukrepalo. "Če se bo upraviteljica pritožila, bo višje sodišče odločalo in videli bomo, kakšna bo odločitev," je dejala predsednica zbornice. Dodala je, da se bo, če je na strani sodišča kar koli narobe, razrešilo le na podlagi pritožbe upraviteljice.

Novi upravitelj Benigar Tošič bo v primeru stečaja vodil tudi stečajni postopek. Na sodišču bo v torek narok o dveh ugovorih zoper vodenje prisilne poravnave, ki sta ju vložila omenjena peterica zaposlenih in Šantlova. SCT mora do torka izplačati plače zaposlenim, sicer bo sodišče začelo stečajni postopek.