Delavcem Karoserij sprožitev stečaja onemogoča odločanje o prisilki

Mestna občina Maribor bo delavcem pomagala z enkratno pomočjo iz županovega sklada. Še danes bodo delavci izpolnili vloge, zato Ujčič upa, da se bo komisija sestala že naslednji teden in da bodo obubožani zaposleni Karoserij kmalu zatem denar tudi prejeli.

Mariborski podžupan je ob tem še povedal, da je danes znova sprožil zahtevek za preiskavo pri Policijski upravi Maribor, njen direktor pa naj bi mu že zagotovil, da bo zadevo sprožil v najkrajšem času, potem ko so delavci Karoserij zoper lastnika Karoserij Franca Unuka kazensko ovadbo podali že 1. julija.

"O socialnih problemih, s katerimi se ne srečuje zgolj to podjetje v Mariboru, bomo spregovorili tudi 10. septembra na prvem jesenskem zasedanju mestnega sveta. Upam, da se bomo lahko enotno odločili, katere ukrepe v smislu reorganizacije občinskega proračuna še lahko sprejmemo v pomoč socialno šibkim in drugim, ki so ostali po krivici brez dela z zelo negativnim odnosom vodstev podjetij do zaposlenih, ki so jim v preteklosti ustvarjali ustrezne dobičke," je še dejal Ujčič.

Delavci bi sprožili stečaj, a ne morejo zaradi Unukovega predloga za prisilno poravnavo

Za delavce sicer sedanji postopki vlaganja zahteve za prisilno poravnavo s strani lastnika Unuka pomenijo zgolj poskuse zavlačevanja, zato sami kot edino rešitev vidijo stečaj podjetja, s katerim bodo delavci prišli vsaj do denarja, na katerega čakajo že skoraj tretji mesec. Denarja za to, da bi zahtevo na sodišče vložili sami, nimajo, Ujčič pa je pojasnil, da občina pri tem glede na zakonodajo ne more pomagati.

Predsednica sindikata SKEI Lidija Jerkič je povedala, da delavci stečaj sicer sami lahko sprožijo, a je težava v tem, da je hkrati vložen predlog za prisilno poravnavo in dokler sodišče o njem ne odloči, stečaj ne more steči. "V teoriji lahko ta postopek traja tudi eno leto, vsi pa vemo, kaj to v sedanjih razmerah za delavce pomeni," je dejala Jerkičeva.

Edina možnost, ki delavcem še preostane, je po njenih besedah izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, za kar so izpolnjeni pogoji in delavci o tem že razmišljajo. Razlika med stečajem in izredno odpovedjo s strani delavca pa je v tem, da v stečajnem postopku plače za zadnje tri mesece pokrije jamstveni sklad, medtem ko v drugem primeru ne, zato so sindikati po njenih besedah že dvakrat vložili predlog za spremembo zakona o jamstvenem skladu, ki pa ga državni zbor ni podprl.