
Večina delavcev v Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji, Italiji in Španiji je pripravljena delati dlje, če bi bili za to bolje plačani. Ne le, da bi pristali na daljši tedenski delavnik, tudi upokojiti bi se bili pripravljeni po uradno določeni starostni meji. To je pokazala raziskava, ki sta jo izvedla britanski časnik Financial Times in inštitut Harris Poll. Izprašali so kar 10 tisoč ljudi, ki so se strinjali, da je Evropa boljši kraj za delo kot ZDA.
Dlje za boljše plačilo

V skladu z evropsko zakonodajo lahko delavci v Evropski uniji v povprečju delajo največ 48 ur na teden. Vendar pa omenjena raziskava kaže, da bi številni delavci, če bi za to prejeli ustrezno plačilo, rade volje delali dlje.
Kar 70 odstotkov anketiranih v Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji, Italiji in Španiji je namreč dejalo, da bi ob določenih plačilnih pogojih delali tudi več ur tedensko. Ne preseneča, da je največ takšnih v Franciji (75 odstotkov), kjer je v veljavi 35-urni delovni teden.
65 odstotkov Nemcev in 52 odstotkov Francozov, vključenih v raziskavo, je celo menilo, da vlada ne bi smela omejevati delovnega časa. Takšen rezultat je mogoče pojasniti z zaskrbljujočim položajem na nemškem in francoskem trgu dela, ki ju pesti visok delež brezposelnih.
Med Britanci, ki že imajo pravico do neupoštevanja evropske direktive o delovnem času, jih je omejevanju delavnika nasprotovalo 52 odstotkov. Od Italijanov jih 43 odstotkov nasprotuje omejevanju, 37 odstotkov ga podpira, medtem ko je v Španiji večina vprašanih (72 odstotkov) podprla vladno omejevanje delovnega časa.
Večina Britancev, Francozov in Nemcev obenem noče, da bi vlada določala starostno mejo za upokojitev. Odstotek tako mislečih je najvišji v Veliki Britaniji (65 odstotkov), v Franciji in Nemčiji pa znaša 51 in 54 odstotkov.
Po drugi strani v Italiji in Španiji večinoma podpirajo določitev starosti, ko bi se delavec moral upokojiti. Proti takšnemu vladnemu ukrepu se je izreklo le 45 odstotkov italijanskih in 23 odstotkov španskih anketirancev.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.