Lani Slovenija beležila 1,8 milijarde evrov primanjkljaja, dolg pa povečala za 4,7 milijarde evrov

Slovenija je marca na mesečni ravni zabeležila 0,9-odstotno inflacijo, na letni ravni pa so se cene življenjskih potrebščin znižale za 0,3 odstotka. Deflacija, h kateri so marca največ prispevale nižje cene naftnih derivatov, na letni ravni vztraja že tretji mesec zapored, je danes objavil državni statistični urad.
Povprečna 12-mesečna rast cen je bila marca ničelna, potem ko je bila v enakem obdobju leto prej 1,3-odstotna. Marca lani so se cene na letni ravni zvišale za 0,6 odstotka.

K skupnemu padcu cen na letni ravni so marca največ prispevale nižje cene naftnih derivatov (0,7 odstotne točke). V primerjavi z lanskim marcem so bila tekoča goriva cenejša za 13,7 odstotka, pogonska goriva pa za 9,3 odstotka.

Cene oblek in obutve, ki so bile nižje za 3,1 odstotka, so prispevale 0,2 odstotne točke, po 0,1 odstotne točke pa pohištvo in oprema (cene so bile v tej kategoriji nižje za 3,6 odstotka) ter prometna sredstva (cene so bile nižje za 1,3 odstotka).

Cene storitev so bile v primerjavi z lanskim marcem višje za 1,7 odstotka, cene blaga pa nižje za 1,2 odstotka. Trajno blago se je pocenilo za 2,3 odstotka, poltrajno blago za 1,5 odstotka, blago dnevne porabe pa za 0,8 odstotka.

Znižanje cen na letni ravni so statistiki sicer zabeležili v skupinah prevoza (za štiri odstotke), oblek in obutve (za 3,1 odstotka), stanovanjske opreme (za 2,1 odstotka) ter stanovanja (za 1,3 odstotka).

Do zvišanja cen je prišlo v skupinah rekreacije in kulture (za 4,3 odstotka), alkoholnih pijač in tobaka (za 4,2 odstotka), izobraževanja ter gostinskih in nastanitvenih storitev (v vsaki za 0,8 odstotka), hrane in brezalkoholnih pijač (za 0,7 odstotka), raznovrstnega blaga in storitev (za 0,6 odstotka) ter zdravja in komunikacije (v vsaki za 0,1 odstotka).

Cene so navzgor potiskali za deset odstotkov dražji počitniški paketi, in sicer za 0,3 odstotne točke, za prav toliko tudi dražji alkoholne pijače in tobak (za 4,2 odstotka), sveže in suho sadje pa za 0,1 odstotne točke (dražje je bilo za 8,4 odstotka).

Gibanje cen na mesečni ravni

Na mesečni ravni je nova pomladno-poletna kolekcija v skupini oblek in obutve k skupni rasti cen marca prispevala 0,6-odstotne točke. Obleke so se podražile za 10,8 odstotka, obutev pa za 4,8 odstotka.

Višje cene naftnih derivatov so k mesečni inflaciji prispevale 0,2 odstotne točke. Tekoča goriva so se podražila za 3,9 odstotka, pogonska goriva in maziva pa za 2,9 odstotka. Po 0,1 odstotne točke so prispevale še višje cene opreme za šport (za 17,8 odstotka), kruha in izdelkov iz žit (za 2,1 odstotka) in prometnih sredstev (za 1,6 odstotka).

Na drugi strani so mesečno rast cen za 0,1 odstotne točke znižali sveža in predelana zelenjava (ta je bila cenejša za 3,3 odstotka) in prav tako za 0,1 odstotne točke počitniški paketi, ki so se pocenili za 1,7 odstotka.

Javnofinančni primanjkljaj 2014 pri 4,9 odstotka BDP

Javnofinančni primanjkljaj je konec leta 2014 po izračunih državnega statističnega urada znašal 1,8 milijarde evrov oz. 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Brez stroškov finančne krize in vseh enkratnih stroškov bi bil precej nižji, in sicer pri 3,3 odstotka BDP, ocenjujejo na uradu.

Lanski primanjkljaj je zvišala dokapitalizacija še dveh bank v decembru - Banke Celje ter Abanke - v skupni višini 352 milijonov evrov. Slovenija je poleg tega konec leta sprejela akcijski načrt za izplačila varčevalcem LB na Hrvaškem in v BiH, vreden 257 milijonov evrov, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Andrej Flajs iz državnega statističnega urada.

Za letos je napovedal znižanje primanjkljaja na 1,1 milijarde evrov oz. 2,9 odstotka BDP.

Javnofinančni primanjkljaj za leto 2013 je po reviziji ocenjen na nekaj manj kot 5,4 milijarde evrov oz. 14,9 odstotka BDP, kar je 0,2 odstotne točke več od prvih izračunov.

Državni dolg višji za 4,7 milijarde evrov

Na statističnem uradu so izračunali tudi višino dolga države. Ta se je s 25,4 milijona evrov konec leta 2013 do konca lanskega decembra zvišal na 30,1 milijarde evrov, kar predstavlja 80,9 odstotka BDP.