'Globalizacija je šla predaleč'

Klaus Schwab, danes 81-letni nemški gospodarski strokovnjak, ki vseskozi stremi k svetu napredka, v številnih intervjujih pred letošnjim forumom ne skriva, da je zaskrbljen nad stanjem globaliziranega sveta.

Izguba ugleda je vodila k izgubi moči mednarodnih organizacij, ki niso več "glavni igralci". Svetovna trgovinska organizacija (WTO) je postala senca same sebe, leta skromnih odzivov na pereče izzive so vodila v zmanjševanje njene vloge in trgovinsko vojno med ZDA in Kitajsko. Evropska unija ostaja ujetnica brexita, razklane politike in težav v lastnih temeljih, ki niso odporni na izzive – ker so jih že postavljali tako, da za voljo "ohranjanja dobre volje" v nekatera pereča, a ključna vprašanja, enostavno niso drezali. Združeni narodi (po)stajajo organizacija, ki jo vse manj ljudi vidi kot resnega igralca, kaj šele odločevalca, niti ugled Mednarodnega denarnega sklada ali Svetovne banke nista takšna, kot bi si marsikdo želel.

Leta rasti so vse te težave učinkovito skrivale za fasado optimizma, povezovanja, doseganja še večje rasti. Krize, kot sta gospodarska ali migrantska, pa so v zadnjih letih razgalile težave teh ustanov, njihove majave temelje, okostenelost, nepripravljenost na spremembe, nenehno oklepanje obstoječega stanja. Torej tudi težave globaliziranega sveta.

Na drugi strani pa so se volivci začeli zatekati k politikom, ki "bolj govorijo njihov jezik". K tistim, ki jih velik del politike, analitikov in medijev imenuje populisti, velik del volilnega telesa pa v njih vidi rešitev iz brezna, kamor so po mnenju kritikov mnoge države zašle po letih neodločne sredinske politike, ki ima težave z lastno identiteto in neprestano bije boj, da bi bila "vsem všečna". Kar je na koncu pripeljalo zgolj do veliko lepih besed in malo praktičnih dejanj – še pravijo kritiki.

Alternative skregani politiki: ljudje, ki so zadovoljni z lastno državo, so bolj naklonjeni reševanju globalnih izzivov

"Ne vrh, popraviti moramo temelje globalne piramide," pravi Schwab. Eno od možnih rešitev vidi v irskem modelu, po katerem so, ko so razpravljali o prenovi zakonodaje, ki opredeljuje splav, uporabili "družbeno-politični eksperiment". Zbrali so posvetovalno telo 99 državljanov, kjer so bili člani izbrani tako, da so predstavljali irsko družbo v malem. S tem je bila skupina veliko bolj raznolika kot irski parlament. Tudi razprava je bila nekoliko drugačna. Srečanja so bila javna, zahtevano je bilo spoštovanje drugače mislečih, kljub nestrinjanju je bilo treba sedeti za mizo in se pogovarjati. Debata je požela veliko zanimanja javnosti, ki je o predlaganih sklepih in rešitvah nato odločala na referendumu.

"Če želimo preseči politične razprtije, se bo treba poslužiti sistema takšnih posvetovalnih teles," meni Schwab. S tem bi lahko razrešili nekatera najbolj pereča vprašanja. "Ko bo naša družba bolj enotna vsaj o nekaterih nacionalnih vprašanjih, se bomo lažje pogovarjali o reševanju mednarodnih problemov. Ko ljudje z optimizmom gledajo prihodnost lastne države, so bolj pripravljeni razmišljati o izzivih, ki so večji od njih samih," je prepričan ustanovitelj WEF.

In dodaja – delovati je treba hitro, sicer nas bodo povozili izzivi današnjega časa – od klimatskih sprememb, do naraščajoče neenakosti, novega gospodarskega ohlajanja in posledic, ki jih prinaša sprememba v razmerju moči med svetovnimi velesilami.

Enostransko usmerjanje v reševanje okoljskih izzivov, brez upoštevanja ekonomskih in družbenih izzivov in posledic, je nevarno

V poročilu o največjih dolgoročnih globalnih izzivih, ki ga vsako leto pripravijo pred forumom, je letos kar prvih pet tveganj povezanih z okoljem in klimatskimi spremembami. Letošnji forum bo tako v veliki meri minil v duhu okoljskih tem ter iskanja rešitev za že omenjeno politično polarizacijo, ki so jo identificirali kot največjo kratkoročno grožnjo.

"Ne le na politiko, vse večji je tudi pritisk na gospodarstvo. Investitorji, zaposleni, regulatorji, splošna javnost in potrošniki na podjetja vse bolj pritiskajo, da s svojim vedenjem prispevajo k boju proti klimatskim spremembam. Še posebej se pritisk poveča ob odmevnih dogodkih kot so na primer zadnji uničujoči požari v Avstraliji. Ob tem pa se gospodarstvo sooča še z okoliščinami kot je vse večja geopolitična negotovost in nevarnost kibernetskih napadov," pravi John Drzik, direktor družbe Marsh & McLennan Insights, ki je pomagala sestaviti poročilo o tveganjih.

Laurence Fink, direktor ene največjih investicijskih družb BlackRock pa meni, da lahko takšni pritiski hitro pripeljejo do učinkov: "Ko se deležniki, ki so za določeno podjetje pomembni, zedinijo o tem, kaj je zanje pomembno, ko je pritisk na upravo dovolj velik, se lahko smer hitro obrne – ne glede na osebna prepričanja kakšnega direktorja." S tem je tudi jasno povedal, da je moč posameznikov pogosto večja, kot menijo sami – če jo le znajo uporabiti na učinkovit način.

Čeprav bo velik del foruma namenjen okolju, pa si organizatorji prizadevajo za uravnoteženo razpravo. Kot so organizatorji poudarili pred forumom, bo namreč nastala velika težava, če se "prehod v zeleno družbo" ne bo zgodil usklajeno na vseh področjih – če se bomo preveč osredotočili na okolje, ob tem pa pozabili na ekonomska tveganja in spodkopali kohezijo.

Ta debata še posebej izstopa predvsem ZDA, kjer pred predsedniškimi volitvami demokratska politika – tudi v želji, da bi zadovoljila nikoli zadovoljne (Twitter) aktiviste, obljublja, da je za doseganje okoljskih ciljev pripravljena na hitro črtati na tisoče delovnih mest in v velike težave spraviti kar cele skupnosti. Prav takšna sporočila pa mnoge zagovornike okolja potiskajo v naročje drugega pola, kjer so nekateri prepričani, da so klimatske spremembe navadna izmišljotina in nasprotujejo vsakršnim ukrepom.

"Potrebujemo novo paradigmo rasti, ki bo naslovila povezanost socio-ekonomskih faktorjev in boja proti klimatskim spremembam," je pred forumom poudaril strokovnjak Emilio Granados Franco.

Preobrazba kapitalizma od sistema, ki služi delničarjem, do sistema, ki služi skupnosti?

Pod črto – Davos se bo letos ukvarjal z vprašanjem, kako kapitalizem preobraziti, da bi postal pravičnejši, ob tem pa planet bolje zaščititi pred škodljivim početjem človeštva in kako spet najti pot do dialoga v svetu, kjer različno misleči večinoma kričijo drug na drugega – povsem nepripravljeni, celo nezmožni poslušati.

Velik del foruma bo namenjen vprašanju četrte industrijske revolucije, vprašanju, kako se neenakost veča v svetu, ki ga obvladuje tehnologija, ki povsem na novo definira zmagovalce in poražence, vprašanju, kakšna je nova vloga gospodarstva, podjetij v tem spremenjenem svetu, ki nujno potrebuje tudi globoko razpravo o etični tehnologiji.

Končni manifest naj bi odražal zavezanost "kapitalizmu deležnikov" – ne "kapitalizmu delničarjev" – torej zavezanost k temu, da dobiček ne delijo le delničarji, ampak se koristi porazdeljujejo med delavce, dobavitelje in širšo družbo.