Višina cestnine za predor Karavanke za cestninski razred R1 (vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone) se glede na sklep meddržavne komisije za cestni predor Karavanke enkrat letno uskladi z rastjo cen življenjskih potrebščin v predhodnem letu, in sicer se upošteva srednjo vrednost harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin, kot ga izračunava evropski statistični urad Eurostat, za območje Slovenije in Avstrije.
Določanje višine cestnine za uporabo cestnega predora Karavanke za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 tone, pa po pojasnilih infrastrukturnega ministrstva ni v pristojnosti meddržavne komisije, ampak državi pogodbenici višino cestnine določata samostojno. Tudi za ta vozila se bo cestnina dvignila za 7,45 odstotka.
Na račun dviga cestnine za Karavanke bo Dars v letu 2025 beležil za 1,4 milijona evrov dodatnih cestninskih prihodkov.
Zastoji še ostajajo
Vozniki sicer težko pričakujejo odprtje druge cevi karavanškega predora. Medtem so so Avstrijci že septembra 2021 izkopali svoj 4402 metra dolg del predora do slovenske meje, se je gradnja 3546 metrov dolgega slovenskega dela druge predorske cevi se je zaradi zapletov pri izbiri izvajalca začela precej pozneje kot na avstrijski strani. Tudi sam izkop je zaradi zahtevnih geoloških razmer trajal nekaj mesecev dlje od prvotnih načrtov.
Marca 2024 je preboj vendarle uspel, pri Darsu so nato napovedali, da bo promet po novi vzhodni cevi stekel do konca letošnjega leta. A vozniki, ki pred Karavankami pogosto čakajo v večkilometrskih zastojih, si takrat še ne bodo oddahnili. Sledita namreč še zaprtje in celovita sanacija obstoječe, zahodne cevi, promet pa bo v tem času potekal dvosmerno po novi cevi.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.