Celovški dvori predani do 20. avgusta?

To je prvi korak v reševanju Vegrada, hkrati po potrditev sklepa na skupščini predstavlja tudi pomembno priznanje prizadevanjem vodstva družbe v preteklih mesecih, ocenjuje Tovšakova. Povedala je še, da je danes sprejeti sklep o dokapitalizaciji podjetja pomemben tudi za dokončanje Celovških dvorov. Napovedala je, da bo projekt predan do 20. avgusta letos.

Povedala je še, da je danes sprejeti sklep o dokapitalizaciji podjetja pomemben tudi za dokončanje Celovških dvorov. Napovedala je, da bo projekt predan predvidoma do letošnjega 20. avgusta. Predstavnik podizvajalcev pri projektu Mirko Požar pa je v zvezi s to napovedjo dejal, da je neuresničljiva, saj je rok za izvedbo del 60 dni od dobave materiala, ki pa ga še nimajo.

"Zagotovo je Vegrad z današnjim sklepom skupščine na dobri poti finančnega prestrukturiranja. To prestrukturiranje je pripravljeno zelo premišljeno in ker gre za večji sistem, za več problemov, se je zagotovo potrebno pogovoriti in spoštovati to, kar je napisano in dogovorjeno. Sama kot direktorica tega sistema ocenjujem, da je finančna reorganizacija podjetja brez stečaja možna in da jo bomo uspeli rešiti," je dejala Tovšakova.

Denar za dokapitalizacijo "zagotovo bo"

Družba pooblaščenka Vegrad Naložbe, ki je 57-odstotna lastnica Vegrada, bo po današnjem sklepu skupščine za dokapitalizacijo namenila nekaj več kot tri milijone evrov denarnih sredstev. Preostali del bo pokrila druga največja lastnica Vegrada, državna Posebna družba za podjetniško svetovanje PDP, ki ima v lasti 29 odstotkov Vegrada, je po skupščini pojasnila direktorice podjetja Vegrad Naložbe Branka Gabrijel. Na vprašanje, ali in od kje bo Vegrad Naložbe dobil denar za dokapitalizacijo, je dejala le, da jih bo "zagotovo dobil".

A vse obljube, ki bi morali biti izpolnjene do danes, niso bile realizirane. Zato je PDP dal družbi še 60 dni časa, da izpolni zaveze iz sporazuma o ukrepih poslovnega in finančnega prestrukturiranja, ki ga je aprila letos podpisalo z NLB in Hypo banko ter ključnima lastnikoma – družbo Vegrad naložbe in podjetjem PDP. Direktor slednjega Matej Golob Matzele je pojasnil, da je denarna dokapitalizacija odprta za vse lastnike, saj izključuje pravico prednostnih delničarjev. Ob tem je opozoril, da je bil sklep o dokapitalizaciji podprt, za izvedbo dokapitalizacije pa morajo biti izpolnjeni še nekateri pogoji iz sporazuma, ki ga je vodstvo družbe podpisalo z bankama NLB in Hypo banko ter največjima lastnikom in družbo Hypo leasing. Vsi pogoji namreč še niso izpolnjeni. Rok za dokončanje dokapitalizacije je sicer, kot je danes odločila skupščina, 60 dni od sprejetega sklepa na skupščini.

Po mnenju PDP v sporazumu navedeni ukrepi, ki vključujejo prestrukturiranje obveznosti do bank, prestrukturiranje obveznosti do dobaviteljev, dokapitalizacijo družbe, pripravo programa prodaje poslovno nepotrebnega premoženja in ukrepe poslovnega prestrukturiranja družbe, predstavljajo minimalne pogoje za uspešno prestrukturiranje družbe izven postopkov, ki jih predvideva zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, so sporočili iz PDP. "PDP ne želi onemogočiti drugih vlagateljev pri izvedbi dokapitalizacije in je tudi zato podprla sklep o povečanju osnovnega kapitala, vendar pa sama v tem postopku na podlagi do sedaj izvedenih ukrepov ne namerava sodelovati," so sporočili iz podjetja. Ob tem pa dopuščajo možnost, da v primeru izpolnitve vseh ukrepov, predvidenih v sporazumu, odločitev o sodelovanju pri dokapitalizaciji družbe Vegrad ponovno prouči.

Terjateve bodo "pretopili" v lastniški delež

Vegradu je po besedah Gabrijelove podporo izrazilo 41 največjih upnikov, ki so pripravljeni del svojih terjatev konvertirati v lastniški delež v skupni višini dobrih 10,5 milijona evrov. Delu terjatev pa so se upniki tudi odrekli, pri čemer se odstotki razlikujejo od upnika do upnika, odvisno od višine terjatev in glede na dogovore o nadaljnjem sodelovanju, je pojasnila Gabrijelova.

Pred poslopjem Vegrada se je danes zbralo okoli deset delavcev, ki so opozarjali na neizplačane obveznosti podjetja do zaposlenih, kar traja že nekaj mesecev, zaradi česar so nekateri bili prisiljeni, kot pravijo, podati izredne odpovedi pogodb o zaposlitvi, da bi se lahko prijavili na zavod za zaposlovanje. Tovšakova je priznala, da je situacija težka in da skušajo težave rešiti. Podjetje sicer izvaja kadrovski program prestrukturiranja in je doslej število zaposlenih v skupini zmanjšalo s 1.700 na okoli 1.200.

Nekateri na plače še čakajo

Zaposleni čakajo na izplačilo še preostalega dela lanskega regresa, na del plač za marec in plače od aprila naprej. Gabrijelova je pojasnila, da je okoli 85 odstotkov zaposlenih dobilo plače za april, preostali naj bi plače dobili v tem tednu.

Glede gradnje stanovanj v Libiji v skupni vrednosti projekta 100 milijonov evrov pa je Gabrijelova dejala, da čakajo na bančno garancijo in priznala, da je problem, ker libijske banke ne priznavajo slovenskih. "Kolikor sem informirana, še nihče od slovenskih izvajalcev ni pridobil tovrstne garancije," je dodala Gabrijelovala.

Brez dokapitalizacije bi bila družba lahko pred stečajem

V primeru, da dokapitalizacije ne bi potrdili, bi moralo podjetje postopati v skladu z zakonodajo, kar pomeni, da bi bil možen tudi stečaj. Predlog za uvedbo stečaja je na Okrožno sodišče v Celju konec junija že podalo ljubljansko podjetje Martink.

Zadovoljni so verjetno tudi v sindikatu. Že med skupščino je sindikalist Samo Mastnak za 24ur.com povedal, da si zaposleni želijo dokapitalizacije, saj lahko le-ta zagotovi nadaljnje poslovanje podjetja.