Damijan: Slovenija bo zagotovo potrebovala pomoč

Nedvomno je, da ima Slovenija velik javni dolg in resne gospodarske težave, vprašanje pa je, ali bo morala zaprositi za pomoč EU. Vlada v zadnjih tednih trdi, da je pomoč neizbežna, če v ustavo ne zapišemo fiskalnega pravila.

Finančni minister Janez Šušteršič sicer zagotavlja, da Slovenija ne bo potrebovala pomoči. Namigovanja, da bi potrebovali 1,3 milijarde evrov, po njegovem ne držijo. "Izvajanje proračuna poteka po načrtih, likvidnostnih težav ni in do konca leta lahko proračun izpeljemo v začrtanih okvirjih," pravi Šušteršič.

Drugačnega mnenja pa je njegov "mladi ekonomski kolega" Jože Damijan, ki je v prvi Janševi vladi zdržal le tri mesece na položaju ministra za razvoj. "Prošnja Slovenije v bližnji prihodnosti za pomoč EU je (le še) stvar preproste matematike in dveh predpostavk," je danes Damijan zapisal na svojem blogu. Prva je sanacija bank prek "slabe banke", druga pa, da se bo evrska kriza nadaljevala (kar ugotavlja tudi EBRD), zaradi česar bodo finančni trgi to potezo kaznovali z velikim povečanjem pribitka na slovenske državne obveznice.

Po Damijanovi analizi vlada nima izbire. Slabe in zelo slabe terjatve slovenskih bank namreč znašajo od 6 do 8 milijard evrov. "Če vlada pripozna zgolj 6 milijard evrov, kolikor naj bi po oceni Umarja znašale slabe terjatve v prvem četrtletju letos, bi to pomenilo dodatno zadolžitev države v višini skoraj 17 odstotkov BDP. Z drugimi besedami, zaradi sanacije bank se bo v letu 2013, ko bi se naj ta operativno izvedla, javnofinančni primanjkljaj Slovenije iz načrtovanih 3 odstotkov BDP povečal na 20 do 28 odstotkov BDP," so strah zbujajoče prognoze ekonomista z ljubljanske ekonomske fakultete.

Previsoka cena zadolžitve

"V trenutku, ko bo slovenska vlada tak ukrep napovedala, bodo pribitki na slovenske vrednostne papirje poleteli v nebo," razvija svojo tezo Damijan, ki meni, da bi se v primeru dodatne zadolžitve slovenske države v namen sanacije bank obrestna mera na slovenske desetletne obveznice presegla 12 odstotkov. "To pa je cena zadolžitve, ki je nobena država ne more financirati niti na srednji rok, kaj šele na dolgi rok. Slovenija bi v tem primeru – po vzoru Grčije, Irske, Španije in Portugalske – morala zaprositi za pomoč EU," je neizprosen Damijan.

Rešitev v sili: pomoč brez strogega dikatata

Ali obstajajo druge možnosti? Damijan meni, da je sanacija bank nujna, saj "nedelujoče banke oziroma kreditni krč dušijo gospodarstvo in so glavni razlog za povratek recesije." Toda ob podaljšanju in poglobitvi recesije bi takšna vlada odločitev stroške sanacije bank v prihodnje samo še povečala, zato je po njegovem edina prava alternativa, da slovenska vlada stroške sanacije bank ne prenese v javne finance, ampak izkoristi sredstva iz evropskega stalnega sklada za zaščito evra (ESM), podobno kot je storila Španija.

Toda tudi v tem primeru bo morala Slovenija zaprositi za pomoč. V prvem primeru, če država stroške sanacije bank prenese v javne finance, bo morala EU reševati celotne javne finance države, v drugem primeru, ki ga predlaga Damijan, pa le prizadete banke v državi.

"Razlika je seveda tudi v posledicah za ekonomsko politiko: v prvem primeru se mora država prejemnica pomoči popolnoma odpovedati lastni ekonomski politiki in sledi le navodilom EK in ECB glede fiskalne konsolidacije (varčevanja), v drugem pa ohrani samostojno ekonomsko politiko, odpove pa se lastnini v bankah," sklene Damijan, ki spomni, da je krivda za sedanje stanje na ramenih zadnjih dveh vlad.

Krivi sta tako (prva) Janševa kot Pahorjeva vlada

Prvi Janševi vladi očita, da ni izvedla privatizacije bank, da je imela premajhno zalogo v javnih financah za slabe čase in Virantovo plačno reformo. Pahorjevi vladi pa, da je na tej osnovi nato delala katastrofalne napake (uveljavitev Virantove plačne reforme, dvig minimalne plače, neodločitev za sanacijo bank takoj v začetku, ko je bil obseg slabih kreditov še majhen, stroški zadolževanja v tujini pa zelo nizki).

Že pred nekaj dnevi je ekonomist Igor Masten za 24ur.com napovedal, da se bo ob zavrnitvi fiskalnega pravila težko izogniti prošnji za pomoč iz kriznih skladov EU.