Prenovljeno evidentiranje zaposlenih ali kako se delimo na prvo- in drugorazredne državljane. To ministru za delo Luki Mescu očitajo obrtniki in podjetniki. Minister je sicer predlog zamrznitve novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti zavrnil, pa čeprav je le dan pred tem tudi gospodarski minister Matjaž Han zakon o evidencah označil za neizvedljiv.
Da je neživljenjski ter diskriminatoren, še pravijo delodajalci, a v sindikatih jim odgovarjajo, da gre le za orkestrirano nasprotovanje delodajalcev tik pred ponedeljkovo uveljavitvijo novele.
Predsednik obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar je v oddaji 24UR ZVEČER poudaril, da delodajalec ne more biti prisoten ob prihodu in odhodu delavcev z delovnega mesta. "Evidence bo treba torej prirejati, da bodo inšpektorji zadovoljni, kar pa ne spremeni nič. Če bo po treh mesecih zakon še veljaven v takšni obliki, bo za nas še vedno nesprejemljiv," je jasen.
Bo zaradi nekaj kršiteljev trpelo celotno gospodarstvo?
Bistvo vsega je po njegovem mnenju to, da je delo pravilno ovrednoteno. Če torej med delavcem in delodajalcem ni pripomb glede na ovrednotenja, ne vidi razloga za sprejetje tako "administrativno zahtevnega zakona". Pravi, da bo s tem zakonom zaradi nekaterih kršiteljev delovno-pravne zakonodaje naposled kaznovano celotno gospodarstvo, tudi tisto, ki pošteno obračunava delo.
Minister pa v oddaji pojasnjuje, da zakon ne predpisuje elektronskega evidentiranja za vse. "Ironično je, da je na ministrstvu pod mojima predhodnikoma nastajala novela, ki je to dejansko predvidevala. Sam pa sem predlagal, da se zakon postavi na glavo, da ne bomo kaznovali tistih podjetij, ki delujejo dobro, temveč da se elektronska evidenca uporablja zgolj za kršitelje delovno-pravne zakonodaje," pove ter poudari, da je to sprememba, ki jo je vnesel v ta zakon, in da so jo socialni partnerji takrat pozdravili in ji dali zeleno luč.
Obvezna elektronska evidenca bo tako po besedah ministra veljala le za tiste kršitelje, ki jim bo inšpektorat izrekel globo. Ko bo šlo za manjši prekršek, ko ne bo prijave in bo stanje v kolektivu dobro, pa bodo inšpektorji delodajalca kot zdaj le opozorili. "Globa se izreče takrat, ko obstaja sum, da ljudje zaradi tega, ker niso pravilno beležene ure, niso bili plačani."
Cvar sicer priznava, da so 13. septembra lani to spremembo pozdravili, a da so se glede na zahteve sindikatov dogovorili tudi, da bodo zadevo še dodatno uredili s podzakonskimi akti in v kolektivnih pogodbah, do česar pa da ni prišlo. "Zato zavračam trditev, da smo se delodajalci uskladili, da je zakon usklajen. Ker obljube niso bile izpolnjene." A minister pravi, da ni šlo za obljubo in da je zakon zaradi nestrinjanja socialnih partnerjev s predlogom delodajalcev ostal v obliki, v kakršni je sedaj.
Že marca pa je Mesec dejal tudi, da bodo ob začetku uveljavitve zakon spremljali, kako se stvari odvijajo na terenu, in da bodo ureditev, če se izkaže za neživljenjsko, tudi popravljali. Inšpektorji bodo tako naslednje tri mesece podjetjem zgolj svetovali in jim ne bodo nalagali kazni. "Na poseben elektronski naslov lahko tudi vsi sporočajo težave z izvajanjem tega zakona, v treh mesecih pa bomo presodili, ali potrebuje zakon kakšne korekcije. Bolj korektnega zakonodajnega postopka in socialnega dialoga v tej državi praktično ni, kot smo ga izpeljali tu," je prepričan Mesec. A predsednik OZS se ob tem sprašuje, zakaj ni zaupanja do delodajalcev, ki že zdaj opozarjajo, da nekatere stvari niso izvedljive.
Minister poudarja tudi, da je v Sloveniji na leto od 300 do 800 kršitev evidenc, zaradi česar je prepričan, da je novi zakon tudi potreben. "Zakon je spisan zato, da se v podjetjih, kjer prihaja do kršitev, da ljudem ne plačujejo pošteno za njihovo opravljeno delo, tudi zagotovi plačilo," pravi.
Mesec verjame, da evidence niso zahtevne in delodajalci ne bodo imeli večjih težav
Pa bo zakon resnično preprečil kršitve? Cvar meni, da bo kršitev kvečjemu le še več. "Te evidence so administrativno tako zapletene, da bo do kršitev prihajalo tudi nenamerno. V državi imamo 160 tisoč gospodarskih subjektov, teh nekaj sto kršiteljev so izjeme," je prepričan. Administrativnih zapletov pa da bo z novelo zakona le še več.
S čimer pa se minister ne strinja, saj poudarja, da evidence niso težke in da bo delodajalec moral izpolniti le nekaj dodatnih stolpičev. "Delodajalec mora vsak dan za delavca povedati, koliko ur in nadur je opravil, ali je imel krajši delavnik ali je bil odsoten. Po novem pa mora v to tabelo dodati še čas prihoda in odhoda, malico, kjer se napiše DA ali NE, zabeleži, ali je šlo za nočno uro ali za neenakomerno razporejen delovni čas, na koncu pa mora biti še seštevek ur. To so nove sestavine, ki jih ta zakon uveljavlja," pojasnjuje.
To so dodatni podatki, ki jih mora delodajalec dodatno vpisati v urejenih kolektivih. Mesec verjame, da to ne bo predstavljalo večjih težav. A Cvar ob tem izpostavlja, da bi lahko tudi ta "ročno zahteven način evidentiranja" predpisali zgolj za kršitelje, tako kot elektronske evidence. "Pustimo torej 159.300 delodajalcev pri miru in dajmo tem kršiteljem predpisati ta zahteven način evidentiranja, vključno z elektronskim evidentiranjem, če je to potrebno, in bo javnost pomirjena," predlaga predsednik OZS.
In ob tem še, naj ministrstva in sindikati, preden uveljavljajo nove predpise in zakone, slednje najprej pol leta testirajo sami. "Če so uspešni, naj jih kasneje tudi predlagajo. Ugotavljamo namreč, da se delodajalce vedno zlahka obremenjuje tako administrativno kot finančno. Dajmo torej testirati tiste, ki nam nalagajo vse te obveznosti."
KOMENTARJI (92)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.