Črnigoj prišel pred jezne delavce, obljubil plače in zvalil krivdo na druge

Dušan Črnigoj, nekdanji prvi mož ajdovskega gradbinca, je okoli 13. ure stopil pred delavce. Na uro in pol dolgem sestanku z delavci je pojasnil svoje videnje situacije v Primorju.

Za delavce je bilo to dolgo pričakovano srečanje, saj so želeli odgovore od tistega, ki ga krivijo za svoje težave. Da je z obiskom odlašal tako dolgo, je Črnigoj po besedah vodje koordinacije sindikatov v Primorju Damjana Volfa pojasnil s tem, da je zdaj v pokoju, poleg tega pa naj bi ga iz Primorja dobesedno izgnali, zato s podjetjem sedem mesecev ni imel prav nobenega stika.

Delavcev ta argument ni prepričal, saj menijo, da je Črnigoj kot največji posamični lastnik družbe enostavno moral vedeti za dogajanje v podjetju. So pa bili presenečeni, da se je nekdanji predsednik uprave sploh odločil za srečanje z njimi. Črnigoju sta se na sestanku, kjer je bilo ozračje občasno menda precej vroče, pridružila tudi nekdanji finančni direktor Alojz Bolčina in predsednik nadzornega sveta Primorja Holding Jože Vrabec.

Delavci so po Volfovih besedah od Črnigoja zahtevali predvsem, da jim pove, kaj je nekdanjega gradbenega velikana pripeljalo tako daleč, da se morajo zdaj bati za svoje službe in ali še obstaja rešitev. Črnigoj je krivdo za propad pripisal upravi Marjane Novak, ki ni v zadnjem letu v podjetje pripeljala niti enega posla, ali za Primorje še obstaja prihodnost ali ne, pa menda ne ve niti on, čeprav sta po skrbnem pregledu podjetja za vstop v lastniško strukturo zainteresirana dva potencialna investitorja. Delavci so se strinjali, da na končni odgovor o usodi podjetja počakajo do 4. junija, jutri pa naj bi dobili marčevske plače, kar bi bilo zanje veliko olajšanje.

„Bojimo se, da če gre podjetje v stečaj, delavci ne bodo poplačani, kljub temu da imajo prednost, je namreč na premoženju Primorja toliko plomb, da je poplačilo precej vprašljivo,“ pravi Volf.

Stavka v Primorju se sicer nadaljuje, prav tako pa boj lokalne skupnosti za delodajalca, ki reže kruh velikemu delu Vipavske doline. „Imamo dve možnosti. Če reševanje družbe ne uspe, bi lahko na pogorišču nastalo novo Primorje brez bremen preteklosti. Z lokalno skupnostjo bomo naredili vse, da veliko gradbeniško znanje ajdovskih gradbincev ostane v Sloveniji,“ pravi Volf. Za nastanek nove družbe naj bi se že zanimalo nekaj investitorjev, če bo do tega prišlo, pa želijo delavci sodelovati od začetka. „Nova hiša se mora zgraditi na trdnih temeljih, da je ne bo odpihnil vsak veter, ki je tukaj v Ajdovščini še posebej izrazit,“ zaključuje Volf.