V Sloveniji naj bi bilo po napovedih zavoda za zaposlovanje konec leta med 78.000 in 80.000 prijavljenih brezposelnih, medtem ko jih je bilo sredi decembra okoli 65.000. Največji največji pritisk na zavodu pričakujejo v začetku leta.
Ta napoved je po mnenju številnih poznavalcev celo optimistična. Med njimi je minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. Kot je ocenil v intervjuju za sobotni Dnevnik, so vladni ukrepi za blažitev posledic recesije lahko le prehodne narave in se pozneje marsikje odpuščanju verjetno ne bodo mogli izogniti. "Težko je reči, kakšna številka se nam obeta v letu 2009, zagotovo pa lahko v prvih mesecih pričakujemo še dodatnih nekaj tisoč brezposelnih," je dejal.
Bodo subvencije pomagale?
Ali bodo vladni ukrepi uspeli zmanjšati rast števila brezposelnih, je težko napovedati, meni. Eden od ukrepov, ki naj bi ustavil val odpuščanj, je delno subvencioniranje polnega delovnega časa. Gospodarske družbe in fizične osebe bodo lahko subvencije prejele za največ šest mesecev, v tem času pa ne bodo smele odpuščati delavcev. Prav tako za poslovno leto, v katerem bodo prejemale subvencije, ne bodo smele izplačevati nagrad članom vodstva in nadzornega sveta. Vlada je predlog zakona sprejela pred božičem.
Podjetje, ki bo delovni čas skrajšalo z veljavnih 40 na 36 ur tedensko, bo upravičeno do subvencije v višini 60 evrov na delavca mesečno, še dodatnih 60 evrov na delavca mesečno pa bo prejelo v primeru, da bo z reprezentativnimi sindikati sklenilo dogovor o zagotavljanju dela 32 ur na teden. Za izvajanje zakona bo vlada potrebovala 230 milijonov evrov, kar zadošča za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa za 250.000 delavcev. Vloge za subvencije bo mogoče vložiti do konca septembra letos.
Prvi na udaru tujci
Napovedi v gospodarstvu so, skratka, črnoglede, ob pričakovanem manjšem obsegu dela pa so prvi na udaru zaposleni za določen čas in tujci. Predlagano je znižanje kvote delovnih dovoljenj za tujce. Po podatkih zavoda za zaposlovanje so lani izdali 78.700 delovnih dovoljenj, letos pa naj bi jih vsaj polovico manj.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič meni, da bi bilo v času krize in zniževanja gospodarske aktivnosti nerazumljivo, da bi se kvote povečevale. "Ena plat zgodbe je, da so tujci zapolnjevali delovna mesta, kjer ni bilo na voljo domačih delavcev, druga pa, da se te kvote pogosto zlorabljajo. Pogosto so potuha za to, da se na trgu dela nič ne naredi, da bi z višjimi plačami spodbujali domače delavce k opravljanju teh del. Za delodajalce je to zelo poceni," je dejal. Kvote so sicer po njegovem mnenju potrebne.
KOMENTARJI (49)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.