Poslanska skupina SNS v predlogu sprememb zakona o GZS predlaga opustitev načela obveznega članstva in drugačen način imenovanja sekretarjev gospodarskih združenj v okviru zbornice. Kot meni Peče, obvezno zbornično članstvo za večino članov pomeni finančno breme, ne pa tudi bonitete, ki bi jih s članstvom morala podjetja pridobiti.
Vlada se po pojasnilih ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka (SDS) strinja z nekaterimi pomisleki predlagatelja zakona in meni, da je stanje na tem področju povsem nezadovoljivo. Vizjak pa je ob tem poudaril, da bi bile lahko enostranske in nepreverjene rešitve preuranjene in ne bi prispevale k večji transparentnosti delovanja zbornice.
Feri Horvat (ZLSD) je menil, da je predlog novele zakona o GZS protisloven, saj predlaga ohranitev vseh vlog zbornice in prostovoljno članstvo. To bi po njegovem mnenju "pripeljalo do sesutja sistema, saj bi se število članov drastično zmanjšalo". Sašo Peče (SNS) pa je zavrnil Horvatovo razmišljanje, češ da bi bil morebiten osip članstva jasen dokaz, da zbornice njeni člani sploh ne potrebujejo.
Milan Petek (LDS) je dejal, da je treba presoditi, ali bi Slovenija prenesla neobvezno zbornično članstvo. "Kajti prav kmalu bi lahko prišlo do tega, da ne vlada ne sindikati ne bi imeli ustreznega sogovornika," je prepričan Petek.
Predsednik GZS Jožko Čuk je poudaril, da bi v primeru uveljavitve predlagane novele zakona prišlo do velikih težav na področju javnega interesa. Kot je pojasnil, zbornica aktivno sodeluje pri pripravi zakonov in uredb, saj zajema know-how iz podjetij, oblikuje stališča in jih posreduje vladi. "GZS med drugim tudi izvaja poklicno in strokovno izobraževanje ter skrbi za gospodarsko promocijo Slovenije," je naštel Čuk.