Dogodki v Mercatorju skrbijo zaposlene, novi predsednik uprave Čizmić obljublja dialog in spoštovanje njihovih pravic

Novi predsednik uprave Mercatorja Tomislav Čizmić se je danes sestal s sindikati. Zagotovil je, da bo ohranil dozdajšnji dialog ter spoštoval kolektivno pogodbo in delovno zakonodajo, je dejala predsednica Sindikata delavcev trgovine Slovenije Vesna Stojanovič. Bojazni pred odpuščanji ni, je dodal sekretar sindikata Ladislav Rožič.

Sredin odstop Tonija Balažiča z mesta prvega moža največjega slovenskega trgovca je sindikaliste močno presenetil. Stojanovičeva, ki je tudi članica nadzornega sveta Mercatorja, o tem ni imela prav nobenih informacij, prav tako ne Rožič. Ta je prepričan, da je sporazumen odhod s funkcije neodgovoren. Po njegovem mnenju je lastnik hrvaškega živilskega koncerna Agrokor Ivica Todorić s tem Balažiču naredil uslugo, "ker mu je ta pomagal v prodajnih postopkih Mercatorja".

Dogodki v Mercatorju skrbijo veliko zaposlenih, ki se zato obračajo na sindikat z različnimi vprašanji. Po besedah Stojanovičeve se delavci bojijo, kaj se bo zgodilo. "Med ljudmi se čuti kar precej napetosti, negotovosti, seveda to vpliva tudi na motivacijo. Situacija ni rožnata," je dodala.

S Čizmićem, ki se je skupini Mercator pridružil leta 2013, v sindikatu delavcev trgovine, ki sodi pod okrilje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, nimajo izkušenj, saj še niso sodelovali. Ne glede na to pa večjih sprememb v prihodnje ne pričakujejo.

Čizmić je danes tudi uradno prevzel vajeti v slovenskem trgovcu, na dnevnem redu pa je že imel srečanje s predstavniki sindikatov. Kot je povedala Stojanovičeva, je bil socialni dialog pod Balažičevim vodstvom na zelo visoki ravni, zato je sama na sestanku izrazila željo, da bi tak tudi ostal.

Novi prvi mož Mercatorja je po njenih besedah obljubil, da na tem področju ne bo sprememb ter večkrat zagotovil, da bo spoštoval kolektivno pogodbo in delovno zakonodajo. Poleg tega je napovedal, da bodo obveznosti do zaposlenih in dobaviteljev naprej tekle brez sprememb.

Rožič je v zvezi s tem izpostavil, da je zaposlenih v prodaji še premalo, da se njihovega števila ne da znižati in bi bilo treba prej kot to poiskati nove. "Noben lastnik v tej državi ne bo šel zapirati trgovin, ker bi imel premalo delavcev, raje bi zaposlil nove. V zvezi s tem nimam bojazni," je optimističen.

Si pa sindikalist želi, da bi se Mercator tudi v prihodnje držal načrtov in krepil konkurenčnost. Upa tudi, da se slovenskega trgovca ne bo mešalo v težave Agrokorja in se ga bo v primeru prodaje prodalo strateškemu kupcu. Bo pa to težko, saj da trgovine ni lahko prodati.

Sredine izjave novega direktorja za prestrukturiranje Agrokorja Antonia Alvareza III. pa Stojanovičevo vendarle navdajajo z optimizmom. Alvarez je namreč obljubil, da bo ena od njihovih osrednjih prioritet ohranitev delovnih mest. Hkrati je delavce pozval k podpori, potrpežljivosti in sodelovanju ter zatrdil, da so pripravljeni na komunikacijo.

"V času krize moramo ljudje dejansko stopiti skupaj, videti nek skupen cilj in neko pozitivno motivacijo, seveda do ravni, do katere imajo navadni ljudje še kakšen vpliv," je poudarila predsednica sindikata delavcev trgovine. Prepričana je, da so odkrit pogovor, sprotno informiranje zaposlenih in spoštovanje delovne zakonodaje bistvenega pomena.

Rožič se na drugi strani boji, da je zaposleni v Agrokorju ne bodo odnesli dobro. Ravno nasprotno, prav oni bodo plačali krizo, je sklenil.

Počivalšek in Židan s premierjem govorila o razmerah v Mercatorju

Težave v Agrokorju in posledice teh za Mercator so danes zaposlovale tudi vrh slovenske politike. O tem so zjutraj razpravljali predsednik vlade Miro Cerar, minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in minister za kmetijstvo Dejan Židan.

Počivalšek je popoldansko srečanje za trenutek zapustil in novinarjem pojasnil, da so ne glede na težave, ki jih ima Agrokor na Hrvaškem, dobili zagotovila, da je poslovanje Mercatorja še vedno stabilno. "Ugotavljamo tudi, da je Mercatorjev denarni tok po sporazumu med bankami upnicami in Mercatorjem zaščiten, zato verjamem, da bo poslovanje Mercatorja tudi v nadaljevanju stabilno," je poudaril.

Na srečanje se je nato vrnil, so pa ga v tem času zapustili prvak DeSUS Karel Erjavec in Židan ter svetovalec v družbi 2TDK in nekdanji državni sekretar Metod Dragonja. V prostore vlade sta sicer medtem šla tudi predsednica uprave SDH Lidia Glavina in prvi nadzornik SDH Damjan Belič, pridružila sta se tudi predsednik DZ Milan Brglez in državna sekretarka na finančnem ministrstvu Miranda Groff Ferjančič.

"Ministri vsak s svoje pristojnosti pozorno spremljamo razvoj situacije," je dogajanje komentirala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, ki sicer ne želi prejudicirati kakršnekoli možne smeri ukrepanja. "Vsekakor pa bomo na to temo zelo pozorni in bomo preučili najrazličnejše možne variante," je dodala.

Vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer je po koalicijskem vrhu povedala, da je vlada zaskrbljena in da budno spremlja razvoj dogodkov v Agrokorju, ki je lastnik Mercatorja, a v omejitvah svojih pristojnosti. "Mercator je v zasebni lasti, poskrbeti moramo za stabilnost, nemoteno delovanje tako Mercatorja kot slovenskih dobaviteljev, nikakor pa ne mimo svojih pristojnosti. Kakšni so načrti na strani vlade, ne morem komunicirati, a ko bodo usklajeni, boste o tem obveščeni," je dodala.

Na tem področju delata predvsem Židan in Počivalšek, je povedal vodja poslancev DeSUS Franc Jurša. Zagotovil je, da so na koalicijskem vrhu dobili ustrezne informacije, težko pa javno govori o tem, kaj bo vlada naredila. "Po seji vlade bo danes še en sestanek s predsedniki koalicijskih strank, da dorečejo še nekatere stvari, potem se peljejo aktivnosti naprej. Osebno bi želel, da bi Mercator ponovno postal slovenski," je še pojasnil Jurša.

Prvak DeSUS Karel Erjavec je dejal, da bodo storili vse, da bo Mercator še naprej lahko posloval. "Imamo zagotovila, da kriza v Agrokorju ne vpliva na Mercator. Potekajo stalna dogovarjanja na vladi znotraj koalicije. Storili bomo vse, da rešimo Mercator, če bi bil ogrožen, saj gre za preko 10.000 delovnih mest in za našo živilsko industrijo, za naše kmetijstvo," je dejal. Dodal je, da bi bil smiseln razmislek, da Mercator pridobi strateškega partnerja, ki bi vlagal v njegov razvoj.

"Slovenija budno spremlja, kaj se dogaja na Hrvaškem, z glavnim ciljem, da se zadržijo v Mercatorju delovna mesta, da se zadržijo dobavitelji, da ostane v taki funkciji kot do sedaj," pa je izpostavil vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. Pravi, da se zavedajo problemov, ki lahko nastanejo, če bo Hrvaška reševala svojo proizvodnjo in tako izčrpavala Mercator. Verjame, da bodo ministri in vlada pametno odzvali.

Zakon o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih sprejet, opozicija ga ni podprla

Hrvaški sabor je sprejel zakon o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih za Hrvaško, s katerim nameravajo preprečiti krizo hrvaškega gospodarskega in socialnega sistema, ki bi jo povzročil morebiten propad Agrokorja. Opozicija je imela na zakon vrsto pripomb in ga ni podprla.

Hrvaški sabor ima 151 poslancev. Za sprejetje zakona je glasovalo 83 od navzočih 131 poslancev, proti jih je bilo 46, dva sta se glasovanja vzdržala.

Zakon se bo lahko uporabil za podjetja z vsaj 5.000 zaposlenimi in najmanj 7,5 milijarde kun (okoli milijardo evrov) obveznosti, ki jih ne morejo izpolniti. Če bi takšno podjetje zahtevalo pomoč države, bi vlada predlagala izrednega pooblaščenca, katerega naloga bi bila zagotoviti redno poslovanje družbe, omogočiti svežo likvidnost ter začeti postopke prestrukturiranja. Zakon bodo lahko uveljavili, ko bo objavljen v hrvaškem uradnem listu, predvidoma v naslednjih dneh.

Ključni organi, ki jih prinaša zakon, so izredni pooblaščenec, svetovalno telo in upniški odbor, nad vsem pa bi v primeru sprožitve izredne uprave bdelo sodišče za gospodarske zadeve v Zagrebu. Pomembno določilo zakona je tudi to, da v času trajanja postopka izredne uprave ni dovoljeno sprožiti prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije takšnega sistemsko pomembnega podjetja.

Hrvaški premier Andrej Plenković je v sredo med maratonsko razpravo v saboru večkrat izpostavil, da ne gre za zakon, ki bi bil namenjen reševanju Agrokorjevega lastnika Ivice Todorića, niti za Lex Agrokor, temveč za zakon, s katerimi nameravajo zavarovati interese hrvaškega gospodarstva in finančnega sistema kot tudi vseh, ki so vključeni v proces krize v sistemsko pomembnih podjetjih.

Kot je poudaril, je najpomembnejše sporočilo zakona povrniti zaupanje vseh akterjev pri nujno potrebnem prestrukturiranju sistemov, ki so v krizi. Cilj postopka o izredni upravi je pogodba med upniki o prihodnosti poslovanja podjetja na trajnosten in finančno stabilen način. Pogodbo je treba doseči v 12 mesecih, zagrebško trgovsko sodišče pa lahko ta rok podaljša za dodatne tri mesece.

Opozicijski poslanci so imeli vrsto pripomb na predlog zakona. Poleg trditev, da je zakon mišljen za reševanje Todorića, so največji vladni stranki HDZ očitali, da je bila vsa leta tesno povezana z Agrokorjem in je tudi odgovorna za krizo v sistemski družbi. Opozarjali so, da vlada občutno zamuja s ponujanjem rešitev za krizo v Agrokorju, ker so bila prva naznanila razsežnosti krize znana pred nekaj mesecev.

Menijo, da bo država zaradi odločitev izrednega pooblaščenca o pridobitvi novih posojil prevzela finančne obveznosti sistemsko pomembnega podjetja, kar lahko pripelje tudi do tožb proti Hrvaški ter možnosti, da bodo izgube plačali hrvaški davčni zavezanci.

Zakon se bo lahko uporabilo na zahtevo lastnikov sistemsko pomembnih podjetij v težavah. Izvajanje zakona lahko zahtevajo tudi upniki, a je potrebno soglasje lastnikov. V primeru Agrokorja bo uveljavitev zakona odvisna predvsem od tega, ali bodo lastnik družbe in uprava dosegli dogovor z upniki in dobavitelji o finančni likvidnosti, ki bo zagotovila nadaljevanja poslovanja in prestrukturiranje sistema.

Kriterije za sistemsko pomembno podjetje na Hrvaškem izpolnjuje deset podjetij, ki skupaj zaposlujejo več kot enajst odstotkov vseh delavcev na Hrvaškem in imajo 34,6-odstoten delež v hrvaškem bruto domačem proizvodu. Največji med njimi je Agrokor, ki zaposluje približno 60.000 ljudi, od tega 10.500 v Sloveniji.

Zakon bodo lahko uveljavili, ko bo objavljen v hrvaškem uradnem listu, predvidoma v naslednjih dneh.

Hrvaška policija preiskuje poslovanje Agrokorja

Hrvaška policija je danes potrdila, da na zahtevo zagrebškega državnega tožilstva preiskuje poslovanje največje hrvaške družbe Agrokor. Neuradno naj bi hrvaško pravosodje sprožilo postopek potem, ko je predsednik hrvaškega sabora Božo Petrov prejšnji mesec kazensko ovadil lastnika Agrokorja Ivico Todorića in upravo koncerna.

Petrov, ki je tudi šef vladne stranke Most neodvisnih list, je prejšnji teden potrdil, da je "kot navadni državljan" kazensko ovadil Todorića in upravo koncerna, potem ko je podpredsednik ene največjih upnic Agrokorja, ruske banke VTB Jurij Solovjev, govoril o ponarejanju finančne dokumentacije v Agrokorju. Iz VTB so kmalu potem poudarili, da je šlo za šum v komunikaciji, ter pojasnili, da je šlo za nepravilnosti in ne za ponarejanje dokumentacije. Petrov je pojasnil, da je ovadbo utemeljil na medijskih poročanjih o domnevno sumljivih poslih v Agrokorju. Njegova poteza naj bi močno razjezila hrvaškega premierja Andreja Plenkovića.

Petrov je v sredo povedal, da dopolnila ne bodo vložili, ker si želijo, da bi zakon v saboru dobil čim večjo podporo. Poleg tega so ugotovili, da bi bil zakon s sprejemom takšnega dopolnila v nasprotju s hrvaško ustavo.

Zakon je bil danes že objavljen v uradnem listu, veljati pa bo začel s petkom.

Na sodišču zahteva za stečaj Konzuma

Živilsko podjetje Ovum, ki je registrirano za prodajo mleka, mlečnih izdelkov, jajc in olja, je minuli petek na pristojnem sodišču v Zagrebu vložilo zahtevo za stečaj trgovske verige Konzum, ki je del hrvaške skupine Agrokor. Kot poroča spletni portal N1, se je za to odločilo zaradi lastnih dolžniških težav. Ovum od Konzuma terja nekaj več kot 9,6 milijona kun (1,2 milijona evrov) in obresti.

Če bo zagrebško sodišče, pristojno za trgovino, zahtevi ugodilo in sprožilo stečaj največje hrvaške trgovske verige, bo to za Agrokor pomenilo dodatne težave. Konzum je namreč njegov najpomembnejši vir svežega denarja.

V Konzumu so v odzivu na dogajanje poudarili, da imajo upniki pravico zahtevati stečaj, a to ne pomeni, da bo sodišče postopek tudi sprožilo. "Pomembno je izpostaviti, da ta osamljeni primer nikakor ne bo vplival na uresničenje ciljev vseh dejavnosti, ki so povezane s postopkom prestrukturiranja," so zapisali v odgovoru za N1.

Ocenili so tudi, da se je še enkrat pokazalo, da je pomembno zaupanje vseh vpletenih strani in da lahko prispevajo k umiritvi stanja. "Samo v takšnih okoliščinah bo ekipa za prestrukturiranje (Agrokorja) lahko dosegla likvidnost in izvedla prestrukturiranja skupine," so dodali. Ob tem so vse partnerje pozvali, naj bodo potrpežljivi in zaupajo strokovnjakom, zadolženim za prestrukturiranje. Samo stabilen Konzum lahko redno plačuje dobaviteljem in upnikom, so sklenili.

Hrvaški mediji sicer poročajo o tesnih prijateljskih povezavah med lastniki Ovuma in Agrokorja.

Tekma s časom vse ostrejša

Medtem je tekma s časom za reševanje največjega hrvaškega gospodarskega sistema vse ostrejša. Več Agrokorjevih hčerinskih družb ima blokirane račune, saj dobavitelji in država zahtevajo poplačilo svojih terjatev. Hrvaški dobavitelji namreč še niso prispevali podpisa pod sporazum o zamrznitvi Agrokorjevih finančnih obveznosti, ki so ga 1. aprila sklenili predstavniki uprave koncerna in največjih bank upnic.

Dobavitelji podpis sporazuma pogojujejo z jasnimi roki za poplačilo svojih terjatev, večina pa jih je vendarle soglašala, da bo še naprej polnila police Konzumovih trgovin; prav Konzum je namreč največji distributer njihovih izdelkov.

V javnosti odmevajo razkrite podrobnosti sporazuma

Sicer pa danes na Hrvaškem odmevajo tudi podrobnosti omenjenega sporazuma, ki jih je objavil hrvaški časnik Jutarnji list. Kot kaže, ima več značilnosti pisma o nameri kot pogodbe o prestrukturiranju. Poleg tega gre za začasno in delno pogodbo o načinih za rešitev težav koncerna.

Med temeljnimi cilji dokumenta so zagotavljanje kontinuitete poslovanja, ohranitev vrednosti skupine in fleksibilnejša pogajanja o prestrukturiranju. "Bistvo celotne zgodbe je čim prej zagotoviti likvidnost koncerna, da ne bo prišlo do kolapsa, in čas za končni dogovor o finančnem, poslovnem in lastniškem prestrukturiranju," izpostavlja časnik.

Sporazum predvideva tudi sedemdnevni rok, v katerem upniki ne bodo sprožili tečaja, prav tako pa v času veljavnosti dokumenta od Agrokorja ne bodo terjali poplačila obveznosti.

Banke upnice bodo oblikovale koordinacijski odbor. V treh tednih od podpisa naj bi med drugim dobile podrobno analizo finančnih obveznosti skupine, ki naj bi jo pripravila svetovalna hiša Deloitte, pa tudi številne druge podrobnosti o poslovanju koncerna, vključno z načrtom za nadaljnje financiranje.

Alvarez potrdil pripravljenost bank za financiranje Agrokorja

Glavni direktor za prestrukturiranje največje hrvaške družbe Agrokor Antonio Alvarez III. je po današnjem sestanku s šestimi bankami upnicami koncerna povedal, da so ga te pripravljene nadalje financirati pod pogoji, ki jih določa danes v saboru sprejeti zakon o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih za Hrvaško.

Alvarez se je danes srečal s predstavniki največjih bank upnic Agrokorja, in sicer Sberbank, VTB, Erste bank, Raiffeisen bank, Privredne banke Zagreb iz skupine Intesa Sanpaolo in Zagrebačke banke iz skupine Unicredit. Ti so izrazili pripravljenost nadalje financirati koncern, a pod pogojem prednostnega izplačila terjatev, kot to določa zakon o izredni upravi v sistemsko pomembnih družbah na Hrvaškem.

Medtem je hrvaški sabor ta zakon potrdil, veljati bo začel v petek. V njem je dodal dopolnilo vladajoče HDZ, da so banke upnice sistemsko pomembnega podjetja za poplačilo terjatev v primeru stečaja na vrsti takoj za delavci, ki lahko edini sprožijo izvršbo. Dobavitelji pa lahko svoj dolg pretvorijo v lastniški delež v podjetjih sistemsko pomembne skupine.

Dopolnilo je v zakonu pristalo po tem, ko se je Alvarez v sredo zvečer srečal s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem. Ta je po srečanju povedal, da se načrti vlade za reševanje krize v največji hrvaški sistemski družbi ujemajo z razmišljanji Alvarezove ekipe.

Plenković se je danes srečal tudi s predstavniki šestih bank upnic. Bankirje je bolj podrobno seznanil z danes sprejetim zakonom, so sporočili iz Banskih dvorov. Kot so dodali, je premier pojasnil tudi prizadevanja vlade za zaščito gospodarske in finančne stabilnosti države v luči poslovnih težav Agrokorja.

"Predstavniki koordinacijskega odbora bank so pozdravili sprejetje zakona ter izrazili pripravljenost, da koncernu zagotovijo likvidnost, dobaviteljem pa varnost, če bo prišlo do uveljavitve zakona", so dodali v vladnem sporočilu.

Medtem je tudi svet ministrov Bosne in Hercegovine napovedal srečanje s predstavniki Agrokorja, saj ima trgovska veriga Konzum 125 milijonov evrov dolgov do bosansko-hercegovskih dobaviteljev. Kot so poudarili, je ogroženo nekaj tisoč delovnih mest.