Civilni nadzorniki drugega tira za novo revizijo projekta

Jadran Bajec je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani izrazil začudenje, da "tako pomembna družba, kot je Deloitte" do investicijskih podatkov ni prišla povsem samostojno in neodvisno, ampak so te podatke, ki jih javnost pozna že od prej, ocenili, prilagodili in primerjali z drugimi investicijami. "Mi menimo, da že v tem pristopu to pomeni neko rezervo na projekt," je dejal.

Po besedah člana sveta Emila Milana Pintarja jih je presenetilo tudi, da se avtorji investicijskega programa v uvodnem delu investicijskega programa "popolnoma ograjujejo od odgovornosti". "Najmanj je to čudno. Mene to spominja, da tisti, ki je delal investicijski program, v vse te podatke ne verjame popolnoma in se na ta način zavaruje proti kasnejšim razkritjem," je dejal.

Bajec se je dotaknil tudi postavk za nadzor projekta, ki skupaj znašajo približno 50 milijonov evrov. "Mi menimo, da teh 50 milijonov evrov ni najbolje obrazloženo," je izpostavil. V investicijskem programu so se obregnili tudi ob predvidena sredstva za nepredvidljiva dela. "Mi verjamemo in se nam zdi tudi normalno in priporočljivo, da se pri tako velikih projektih predvidijo neka nepredvidena dela, ki naj bi projekt zavarovala pred tem, da se kaj zgodi," je izpostavil Bajec, pri tem pa izpostavil, da je teh nepredvidenih del pri drugem tiru "relativno dosti, čez 100 milijonov evrov".

V svetu za civilni nadzor se bojijo še, da bi se lahko pri drugem tiru razvila "birokratska logika"

Z vidika sveta za civilni nadzor se po Bajčevih besedah postavi vprašanje, kako je bil ta projekt doslej pripravljen. "Namreč, če kaj, je Slovenija močna na krasoslovju in če kaj, se je naredilo dovolj geoloških in drugih raziskav. Seveda nikoli ne moremo biti 100-odstotno prepričani, da se bodo naša predvidevanja uresničila, v vsakem primeru pa je tak velik znesek lahko vprašljiv z vidika, koliko smo vložili v projekt in priprave, pa kljub temu taka velika rezerva," je dodal.

V svetu za civilni nadzor se bojijo še, da bi se lahko pri drugem tiru razvila "birokratska logika". "To pomeni, da če investicijski program predvidi neko številko, bodo tisti, ki so zadolženi za izvedbo projekta, počrpali natanko toliko. In če je za projekt predvidenih sedem let, bodo točno toliko časa porabili, čeprav mi menimo, da bi bil optimalni rok pod tem," je pojasnil.

Pintar je izpostavil tudi vprašanje odlaganja izkopanega materiala, kjer je, kot je dejal, odprta še cela vrsta vprašanj, stroški pa so upoštevani v nenavadno velikem obsegu. "V stalnih cenah 45 milijonov evrov in v tekočih cenah 50 milijonov. Na to so dane rezerve in smo že pri 55 milijonov. Za nas ta podatek ni pojasnjen," je poudaril.

Več vprašanj imajo po Pinterjevih besedah tudi pri dveh virih financiranja projekta, pribitku na cestnino za tovorna vozila na določenih delih avtocest in taksi na pretovor v Luki Koper. "Izhodiščni podatek je, da bo ta pribitek letos predstavljal dobrih 14 milijonov evrov. Vlada je decembra sprejela sklep, da bo ta pribitek pobirala do leta 2053, hkrati pa v Evropi prosi za soglasje, da bi ga pobirala do 2063. Če izhodiščni podatek 14 milijonov potegnemo po posebni metodologiji izračuna prirastka transporta, potem bo do leta 2053 iz tega naslova pobranih 700 milijonov evrov, če bo odobreno pa do leta 2063 milijarda evra," je opisal Pintar.

Civilne nadzornike je zmotilo, da investicijski program iz naslova pribitka na cestnino ves čas vztrajno obračunava vir v višini 122 milijonov evrov, torej zbran denar do leta 2026, ko naj bi bil drugi tir končan. "Niti z eno črko ni nikjer zaslediti, zakaj se ta vir ne ugasne 2026 in kaj bo s temi sredstvi," je izpostavil in dodal, da je podobno s takso na pretovor.

Bajec je izpostavil, da gredo njihova priporočila vladi v smeri, naj preveri konsistentnost investicijskega programa z revizijo in naj uvede take mehanizme in spodbude pri ljudeh, ki bodo vodili ta projekt, da bo rezultat čim ugodnejši projekt. Pintar je dodal, da investicijski program v tej obliki še ni primerna podlaga za tisto, kar potrebujejo, da bodo lahko izvajanje projekt korektno spremljali. "Nimamo nič proti temu, da ga je vlada sprejela in sprostila dela, saj že tako mečkamo, ampak za potrebe konkretnega nadzora posameznih stvari ta investicijski program ni dovolj natančen in primeren," je sklenil.

Bratuškova: Investicijski program je živ dokument

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek si je sicer danes skupaj z generalnim direktorjem 2TDK Dušanom Zorkom ogledala arheološka izkopavanja na trasi drugega tira. Slednja naj ne bi predstavljala ovire za začetek del, je pa ministrica ob tem opozorila, da je investicijski program živ dokument, da pa so možne tudi racionalizacije. Dela napredujejo po načrtih, je v izjavi po ogledu izkopavanj povedala ministrica in izrazila zadovoljstvo, da bo projekt izgradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper nekaj doprinesel tudi arheološki stroki.

Projektni svet za civilni nadzor nad projektom gradnje drugega železniškega tira med Divačo in Koprom ocenjuje, da je investicijski program za drugi tir v določenih točkah nepopoln in pomanjkljiv.

Iz naslova pribitka za cestnine je v investicijskem programu predvidenih 122 milijonov evrov, denar pa se bo zbiral vse do konca leta 2025 in je predviden za dokapitalizacijo podjetja 2TDK. Tako naj bi se investicija, skupaj z denarjem iz naslova uporabnine in pretovora, poplačala sama.

V zvezi z napovedjo sveta za civilni nadzor o reviziji projekta je ministrica za infrastrukturo Bratuškova pojasnila, da je enako predlagalo tudi novo vodstvo 2TDK. "Nam je ključno, da številke, ki so noter, temeljijo na konkretnih podatkih," je povedala in dodala, da je prva, ki si želi, da se investicijo izpelje za čim manj denarja.

Vsakič, ko se srečajo s predstavniki EIB, je na mizi manj vprašanj

Tudi Zorko je potrdil, da se zavzemajo za revizijo, ter izrazil prepričanje, da bodo projekt izpeljali kakovostno in v okviru danih parametrov. Projekt je po njegovem treba izpeljati predvsem zaradi naših zanamcev, "ker brez tega bo Slovenija izgubila stik z Evropo".

Bratuškova je sicer prepričana, da si Evropska investicijska banka (EIB) "pri tako rekoč v tem trenutku največjem projektu ne samo v Sloveniji, ampak kar v regiji, ne more dovoliti, da je zraven ni". Vsakič, ko se srečajo s predstavniki EIB, je na mizi manj vprašanj, kljub temu pa se pogovarjajo tudi z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD). "Mi moramo imeti in bomo imeli konec maja konkretno zaprto finančno konstrukcijo za to, da evropska sredstva ne bodo ogrožena," je še zatrdila ministrica.

Ministrica je med drugim navedla, da načrt za dvotirno progo vsekakor ostaja, vendar bo projekt terjal čas. "Da resno mislimo, kaže pa to, da smo razširili servisne cevi, ki bodo potem lahko v funkciji normalnega 'drugega' drugega tira," je navedla.

Glede sodelovanja drugih držav vlada še ni sprejela končne odločitve, je pa za Bratuškovo ključno, da je v državnem proračunu predvidenih 400 milijonov evrov za kapital 2TDK. Sicer je po njenih besedah ena od možnosti tudi ta, da bi 2TDK izdal obveznice za financiranje projekta, druge države pa bi lahko pri tem sodelovale prek njihovega nakupa.