Cinkarna Celje z dve tretjini nižjim čistim dobičkom

Kot so sporočili iz podjetja, je dobiček iz poslovanja, povečan za amortizacijo (EBITDA), v prvih šestih mesecih dosegel 15 milijonov evrov in je glede na lani upadel za 66 odstotkov. Dobiček iz poslovanja (EBIT) pa je nanesel 8,5 milijona evrov, potem ko je v enakem obdobju lani znašal 37,2 milijona evrov.

Za investicije ter nabavo osnovnih sredstev in nadomestne opreme so v Cinkarni, ki je konec junija zaposlovala 754 ljudi, v prvih šestih mesecih namenili 4,9 milijona evrov (lani v tem času 3,6 milijona evrov).

Glavni razlogi za slabše številke so cenejši azijski uvoz, dražji energenti, neporabljene zaloge in nižje povpraševanje po izdelkih, v katere je vgrajen titanov dioksid, so navedli v Cinkarni.

Dodali so, da se z nižjim povpraševanjem soočajo vsi proizvajalci pigmenta. Predvsem je to razvidno v gradbenem sektorju in DIY segmentu. Povpraševanje po pigmentu titanovega dioksida je šibkejše tudi v Severni Ameriki, saj upočasnjen stanovanjski trg ovira povpraševanje po barvah in premazih. Morebitno rast pa lahko zagotovijo spodbujevalni ukrepi kitajske vlade, čeprav nekateri analitiki o tem dvomijo, so dodali.

"Glede na razmere v svetovnem gospodarstvu in na trgu titanovega dioksida je naš rezultat poslovanja v skladu s pričakovanji. Ponudbe pigmenta v Evropi je dovolj, kitajski izdelek je cenejši, stroški energentov pa so v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 41 odstotkov. Večjega izboljšanja situacije na trgu letos ne pričakujemo. Še naprej bomo delovali v smeri znižanja operativnih stroškov poslovanja in stabilne oskrbe naših kupcev," je objavo rezultatov pospremil predsednik uprave Aleš Skok.

Na podlagi vrednotenja trenutnih tržnih razmer ocenjujejo, da bo v naslednjih četrtletjih še prisoten pritisk na znižanje cen. Vzporedno s tem cene nekaterih ključnih surovin vztrajajo na visokih ravneh oziroma se cenijo le v manjši meri, kar povzroča pritisk na zmanjšanje dobičkovnih marž. Na podlagi teh dejstev so oblikovali tudi načrt za leto 2023 in vračunali slabše poslovanje ter povišane investicijske izdatke v energetsko in trajnostno transformacijo.

V podjetju sicer znižujejo zaloge surovin in izdelkov, se pogajajo za nižje nabavne cene in omejujejo nenujne stroške. Čas znižane proizvodnje izkoriščajo za vzdrževalna dela, koriščenje dopustov in številne projekte trajnostne preobrazbe, so pojasnili.

Med temi projekti so izpostavili učinkovito rabo energije (koriščenje viškov pare in odpadne toplote, zamenjavo starih elektromotorjev, transformatorjev, razsvetljave); vzpostavitev obnovljivih virov energije (postavitev sončnih elektrarn in soproizvodnjo električne energije in pare kot sekundarnega produkta); zmanjševanje emisij in nastajanja odpadkov (razvojne naloge za predelavo odpadne kisline) ter zniževanje porabe sveže vode in uporabo tehnološke vode s centralne čistilne naprave Tremerje.

S temi in drugimi manjšimi projekti si bo podjetje prizadevalo za znižanje ogljičnega odtisa za 40 odstotkov do leta 2030, do leta 2050 pa namerava postati ogljično nevtralna družba.

Temeljni poudarki poslovne politike podjetja sicer ostajajo nespremenjeni. Osredotočajo se na čim večji izkoristek zmogljivosti proizvodnje, izkoriščanje tržnih potencialov v smeri prodaje proizvodov z večjo dodano vrednostjo, optimizacijo proizvajalnih stroškov in izvedbo investicijskih načrtov. Finančno poslovanje je tradicionalno konservativno, podjetje je finančno stabilno, so sklenili v družbi.