Gospodarstvo

Chevron se zanima za Jukos

Moskva, 11. 02. 2007 11.44 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Ameriška naftna družba se zanima za nakup premoženja nekdanje največje ruske naftne družbe Jukos.

Po ocenah analitikov se bosta v boj za Jukos pognala tudi Gazprom in Rosneft
Po ocenah analitikov se bosta v boj za Jukos pognala tudi Gazprom in Rosneft FOTO: Reuters

Ameriška naftna družba Chevron se zanima za nakup premoženja nekdanje največje ruske naftne družbe Jukos, ki je od avgusta lani v stečaju.

Čeprav sta proizvodnja in rafinerija Jukosa načeloma namenjeni za ruske energetske velikane v državni lasti, so se ameriška podjetja vendarle odločila vstopiti v boj za premoženje.

Tri leta potem, ko je Jukosovo največjo enoto na dražbi kupilo rusko državno podjetje Rosneft, se stečajni upravitelj pripravlja za nadaljnjo odprodajo premoženja.

Na dražbi naj bi zdaj prodali proizvodne enote z zmogljivostjo črpanja 470.000 sodov nafte na dan in dve rafineriji.

Interes za Jukosovo premoženje je kljub morebitnim pravnim zapletom, ki jih lahko povzročijo nekdanji Jukosovi delničarji - ti namreč terjajo milijardne odškodnine zaradi padca cene delnice -, izkazalo kar nekaj velikih mednarodnih podjetij, med njimi tudi ameriški Chevron, je povedal stečajni upravitelj Jukosa Eduard Rebgun.

Medtem ko v Chevronu navedb Rebguna zaenkrat ne komentirajo, pa so tudi v Gazpromu potrdili, da je ena od ameriških naftnih družb izkazala interes za nakup premoženje Jukosa, pri čemer pa niso hoteli povedati imena družbe.

Sicer pa naj bi prošnjo za sodelovanje na dražbi za Jukosovo premoženje že poslali tudi italijanski naftni družbi Eni in Enel, v povezavi z ruskim partnerjem ESN Group, je poročal Dow Jones Newswires.

Ameriška naftna družba se zanima za nakup ruskega giganta
Ameriška naftna družba se zanima za nakup ruskega giganta FOTO: Reuters

Kot je znano, je Jukos od avgusta lani v stečaju. Tako se je takrat odločilo moskovsko sodišče in končalo tri leta trajajočo dramo, v kateri je nekdanji prvi mož naftne družbe Mihail Hodorkovski pristal v zaporu v Sibiriji, kjer zdaj prestaja osemletno zaporno kazen, največja Jukosova proizvodna enota Juganskneftegaz pa je bila zaradi neporavnanih davčnih obveznosti prodana na dražbi po izjemno nizki ceni.

Proces proti Jukosu in Hodorkovskemu, ki se je začel leta 2003 z aretacijo prvega moža družbe in preiskavo družbe zaradi domnevne davčne utaje, je večina razumela kot politično motivirano akcijo ruskih oblasti. Hodorkovski naj bi imel previsoke politične ambicije. Poleg tega pa je z akcijo Moskva želela ponovno pridobiti nadzor nad strateško pomembno proizvodnjo nafte v državi.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

goso
11. 02. 2007 14.17
Ni naprodaj, če ste pametni. Zakaj bi on pobiral dobiček. Neumnost. Pa še politične škarje so zadaj...