"Že od malih nog sem vedno rad ustvarjal z rokami, bodisi so to bile lego kocke ali pa list papirja in svinčnik," pravi Rok Vogelnik, mlad čevljar, ki je pred dvema letoma prevzel obrt od svojega dedka, Janeza Zalokarja. V hiši na Pokljukarjevi ulici v Ljubljani, na Viču, je čevljarska delavnica že skoraj 30 let, le malokdo pa ve, da je bila pred tremi desetletji v vsaki od petih hiš na tej ulici čevljarska delavnica, tako zelo priljubljen in iskan poklic je bil nekoč čevljar. A leta so prinesla spremembe in na tej ulici je ostal le en čevljar, ki je svoj poklic opravljal kar 64 let, vse do leta 2015, ko je obrt predal svojemu vnuku Roku.
Odločitev za čevljarsko obrt ni bila načrtovana
Odločitev za poklic, ki izumira, ni bila načrtovana, pravi komaj 30-letni čevljar. V to je bil bolj ali manj prisiljen, saj je ostal brez službe, razmere na trgu dela pa niso bile nič kaj rožnate. "Čevljarski poklic mi je blizu, saj sem z njim odraščal," pravi Rok, ki se je sicer po končani gimnaziji vpisal na Fakulteto za upravo, čeprav so ga zanimale povsem druge stvari. "Od nekdaj me je veselila arhitektura in sama gradnja objektov, a me je po končani splošni gimanziji pot peljala drugam," pravi Rok, ki smo ga obiskali v njegovi majhni, a prijetni čevljarski delavnici.
Ko smo stopili v klet stanovanjske hiše, kjer je že tri desetletja čevljarstvo, nas je pozdravil vonj po usnju in lepilu. Pogled na police, polne čevljev, visečih pasov in zloženega čevljarskega orodja, pa veliki šivalni stroji, na katerih so najverjetneje popravili že na tisoče čevljev, pa tudi kakšnega izdelali. Pogled na mladega čevljarja te kar malce preseneti, saj ne pričakuješ, da boš v tej obrti našel mlade ljudi. Čevljarstvo namreč izumira, prav tako ni več šolanja za čevljarja. Rok je imel to srečo, da ga je v obrt uvedel eden najbolj izkušenih čevljarjev v Sloveniji. In to s kar 64 leti izkušenj!
Dve leti učenja pri enem od najbolj izkušenih čevljarjev
Šolanje za čevljarja se je začelo leta 2013 in je trajalo slabi dve leti praktično vsak dan. "Pri popravilih se učiš vsak dan. Tu so vedno novi materiali, prakse so podobne, a niti en problem ni enak," pripoveduje Rok. Po dveh letih učenja je stopil na samostojno pot, dedek pa je odšel v zaslužen pokoj. A je Roku še vedno v pomoč, saj se okoli problema, če se pojavi, posvetujeta. "Moj dedek je kot enciklopedija," pravi Rok, ki ga delo čevljarja zelo veseli. "V izjemno zadovoljstvo mi je, ko vidim, da so stranke zadovoljne in da se vračajo. To šteje," pravi.
Mlad čevljar v posel prinaša številne prednosti
S Čevljarijo Rok preživlja družino, saj je njegova partnerica trenutno brezposelna. V teh dveh letih je doživel tako vzpone kot padce, vendar je prepričan, da se bo vztrajnost na koncu dolgoročno izplačala. V Sloveniji je še vedno dovolj čevljarjev, a bolj kot količina, je pomembna kakovost popravila, pravi Rok, ki je prepričan, da je to, da je mlad čevljar, velika prednost. V obrt prinaša sveže ideje, sveže pristope in predvsem zagotovilo strankam, da jim njihov čevljar ne bo tako kmalu pobegnil v pokoj, malce v šali pravi Rok. To je bila namreč skrb številnih dedkovih strank.
"Vedeti morate, da se mladi za ta poklic ne odločajo v veliki meri tudi zaradi velikih začetnih stroškov. Če želiš biti konkurunčen, potrebuješ brusilne stroje, hidravlične preše, šivalne stroje, material, kot so repro gume, usnje, platna, okovja, lepila in podobno. Na koncu, ko potegneš črto, je takšno delo brez pomoči praktično znanstvena fantastika za nekoga novega na trgu dela," pravi Rok.
'Stopiti sem moral v čevlje osebe, ki so ji stranke zaupale'
Vložek v začetno opremo resda ni bil potreben, a so bili tu drugi izzivi, ki jih je bilo potrebno premagati. "Zaupanje strank sem moral pridobiti postopoma. Nekateri so se me navadili hitro, drugi so pač potrebovali več časa. Stopiti sem moral v čevlje osebe, kateri so stranke zaupale in hodile več let," pripoveduje Rok. Očitno mu je to tudi uspelo, saj se stranke vračajo, vedno več pa je tudi novih strank.
Rok v svojem poklicu uživa. Največ spodbude mu pomeni zadovoljstvo strank. "Prednost v poklicu, ki ga opravljaš, moraš videti sam. Vsak poklic ima dobre in slabe plati, zato je pomembno, da veš, kam vodiš obrt oziroma posel." Opozarja, da se izgublja tudi znanje ljudi o čevljiih samih. Tako se mnogi sploh ne zavedo, da se da popraviti praktično vsak segment čevlja. Na vprašanje, ali se splača popravljati čevlje, Rok odgovarja pritrdilno. "Seveda o smiselnosti popravila odloča stranka," pravi Rok in dodaja, da vsekakor velja, da se splača popravljati čevlje visokega in srednjega cenovnega ranga, dostikrat pa tudi čevlje nizkega cenovnega ranga. "Če je zgorni del čevlja še dober, bo ta čevelj, ko bo enkrat popravljen, obnovljen in očiščen, spet še lep čas primeren za nošenje," pravi Rok, ki se zave tudi družbeno odgovornega vidika, ki ga prinaša popravljanje obutve.
Rok se je v teh dveh letih, odkar sam vodi čevljarstvo, zelo prilagodil potrebam svojih strank. "Trg ima mnogo zahtev. Sam stremim k temu, da stranki čim bolj olajšam stvari. Obveščanje preko SMS-sporočil ni nobena inovacija, a pomembno je, da delo prihaja kot tudi odhaja. SMS-sporočila so učinkovito sredstvo, s katerim preprečimo, da se blago ne pozablja, saj je shranjevanje pozabljene obutve in torbic zoprno," pojasnjuje Rok in dodaja, da njegov dedek ni uporabljal niti paragonskega bloka za oddajo in izdajo blaga, zato je posledično pozabljenih čevljev v delavnici ostajalo več. "Strankam, ki zaradi delavnika in časovne omejenosti k nam pridejo težje, ponudimo tudi dostavo ali pa se srečamo nekje na poti," pravi Rok, ki med popravilom včasih čevlje tudi fotografira, da lahko strankam lažje pojasni, kako je potekalo popravilo in si stranka tako lažje predstavlja, kaj vse je med popravilom delal.
Pomemben je 'fair play' do strank
In razlage so tisto, kar stranke potrebujejo. Pojasnila, zakaj se je nekaj zgodilo na čevlju, kako bo zadevo popravil in na koncu 'fair play', pravi Rok. "Sam več ali manj poznam cene večine znamk in izdelovalcev obutve (čevlje imam pač rad), zato je pomembno, da stranki v vsakem primeru podaš neko okvirno ceno in jo v primeru, kjer je obutev cenejša od popravila, na to opozoriš," pravi Rok, ki se sicer ukvarja pretežno s popravili čevljev, torbic in druge usnjene galanterije, ga pa zanima tudi izdelava čevljev. Zanekrat jih je izdelal zase in za svojo hčerkico, prav tako je nekaj njegovih strank že izrazilo željo, da jim izdela čevlje, a, kot pravi, je pri nas še vedno glavni problem cena in smiselnost te izdelave. Rok se namreč dobro zave, da je za razliko od tujine pri nas kupna moč precej manjša, a hkrati poudarja, da so takšni po meri narejeni čevlji nekaj povsem drugega od tistih, ki jih kupujemo v velikih trgovinah. So številne prednosti, a tudi slabosti, predvsem v ceni, ki je visoka tudi zaradi tega, ker je strošek materiala v končni fazi zelo visok, prav tako gre zelo veliko število ur v ta čevelj.
Na vprašanje, ali bi danes, ko so začetki že mimo, ponovil zgodbo, Rok odgovarja: "Šele pozneje sem spoznal, da je bila to prava odločitev. Je zelo nagrajujoč poklic. Pri delu te spodbuja zadovoljstvo strank, ko ti zanjo narediš nekaj dobrega, pa čeprav gre le za posloven odnos." Se pa zave, da bi bil začetek brez prevzema dedkove delavnice in njegovih strank bistveno težji in se v tem primeru najverjetneje tega niti ne bi lotil.
