Dokončne rešitve glede NLB še ni: 'Slovenski davkoplačevalci so prioriteta'

Po pogovoru v Bruslju o slovenskem alternativnem predlogu v povezavi z vprašanjem prodaje NLB vrsta vprašanj še ostaja odprtih. Slovenski predlog ne naslavlja vseh težav, na katere opozarja Evropska komisija, končnega rezultata še ni, a še vedno nisem izgubila upanja, da ga oblikujemo do konca meseca, je povedala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman.

Pogovor z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager o sprejetih zavezah v povezavi z državno pomočjo NLB je bil zelo konkreten in konstruktiven, a odprtih ostaja še kar nekaj vprašanj, zato smo se odločili, da si vzamemo nekaj dni časa za premislek, nato pa znova sedemo za skupno mizo in najdemo rešitev, je pojasnila ministrica.

Na vprašanje, ali je slovenski predlog za komisijo sprejemljiv, je ministrica odgovorila, da je zelo zadovoljna s prizadevnostjo uslužbencev komisije, ki nam pomagajo razmišljati in iskati skupne možne rešitve. "Dejstvo pa je, da naš predlog ne naslavlja vseh težav, na katere opozarja Evropska komisija," je izpostavila.

O odprtih vprašanjih ministrica ni želela podrobneje govoriti. Povedala je le, da bodo stvari podrobneje pojasnjevali, ko bodo prihajali bliže rešitvam. "Ostajamo za pogovorno mizo. Končni rezultat še ni izoblikovan, ampak še vedno nisem izgubila upanja, da ga oblikujemo do konca meseca," je dejala.

Datum naslednjega srečanja ministrice in komisarke še ni določen. "Pogovori bodo tekli tako na tehnični kot na politični ravni zelo intenzivno še ves mesec," je še povedala ministrica po srečanju s komisarko, kateri je danes predstavila slovenski predlog finančne kompenzacije NLB državi namesto prodaje hčerinskih bank na Balkanu.

Na vprašanje, ali bi bila s tem v celoti odpravljena zaveza za prodajo 75-odstotnega državnega deleža v NLB, določena v zameno za bruseljsko odobritev državne pomoči banki leta 2013, ministrica odgovarja, da je prodaja balkanskih podružnic alternativa prodajni zavezi po osnovni določbi, tako da bi s tem predlogom končali celoten postopek prestrukturiranja NLB.

Slovenija bi bila sicer po ministričinih besedah pripravljena sprejeti tudi morebitne dodatne ukrepe, če bi se Evropski komisiji to zdelo potrebno, zato da bi ta sprejela osnovni slovenski predlog. O podrobnostih teh dodatnih ukrepov ministrica ni želela govoriti.

V Evropski komisiji so po srečanju povedali, da sta komisarka in ministrica razpravljali o slovenskih načrtih za spoštovanje odločbe o državni pomoči, zlasti zaveze za "delno prodajo" državnega deleža banke, ter da komisija in slovenske oblasti ostajajo v stiku.

"Delna prodaja državnega deleža NLB je pomembna zaveza za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti banke, na podlagi katere je komisija odobrila znatno državno pomoč NLB v letu 2013," so poudarili v komisiji in ponovili, da so članice odgovorne za spoštovanje svojih zavez.

Današnje sporočilo komisije se nekoliko razlikuje od njenega sporočila po oktobrskem sestanku, in sicer v tem, da so pri pomenu spoštovanja zavez doslej izpostavljali prodajo "75-odstotnega" državnega deleža NLB, danes pa omenjajo "delno prodajo".

Tudi premier Miro Cerar in Jean-Claude Juncker sta se na sestanku dotaknila prodaje NLB. Juncker je pozorno prisluhnil slovenskemu predlogu alternative prodaji NLB in pokazal razumevanje zanj, je povedal premier. Ob tem je izpostavil, da je za to vprašanje seveda pristojna komisarka za konkurenco in da je bil njegov pogovor z Junckerjem informativne narave. Kot je še dodal, pa danes ni pričakovati končnih odločitev.

Cerar sicer poudarja, da je Slovenija pripravila dober alternativni predlog, ki ponuja rešitev v duhu sprejetih zavez in zagotavlja, da pridemo do istega cilja po drugačni poti. Slovenska rešitev po Cerarjevih besedah ohranja banko v polnem delovanju in, kar je najpomembneje, obvaruje davkoplačevalce pred novimi izgubami. "Zame so slovenski davkoplačevalci prioriteta," je poudaril premier.

Izpostavil je tudi, da je Slovenija doslej spoštovala vse zaveze glede NLB, zadnje zaveze glede prodaje 75-odstotnega državnega deleža banke pa ne more izpolniti zaradi bistveno spremenjenih okoliščin, na katere ne more vplivati.

"Moramo biti potrpežljivi, a vztrajni pri argumentih, za katere verjamemo, da so zelo dobri," je dejal premier. Ob tem je poudaril tudi, da bo Slovenija prisluhnila argumentom komisije in dobro premislila, če bo ta podala kakšen dober, konstruktiven predlog.

O podrobnostih v povezavi s temi morebitnimi predlogi komisije premier ni želel govoriti. Dejal je le, da nasprotna stran za zdaj še vedno vztraja pri neki obliki privatizacije NLB, kar je legitimno izhodišče, ki izhaja iz zavez.

Komisija po njegovih besedah ceni, da je Slovenija doslej vedno spoštovala svoje zaveze, in ve, da je odgovorna članica EU, zato ji tudi prisluhne. "Slovenija ima v tem procesu status verodostojne pogajalke, verodostojne članice EU," je poudaril premier.

Na ključno vprašanje, ali vidi na strani komisije pripravljenost, da se odreče osnovni zahtevi po privatizaciji NLB, premier odgovarja, da je njihov cilj z dobrimi argumenti prepričati, da privatizacija NLB ni edina možnost, ki bi pripeljala do cilja.

Pri tem je izpostavil, da Slovenija predlaga tudi sprejetje kompenzacijskih ukrepov, ki banki ne bodo dajali nesprejemljive prednosti pred drugimi, ter da je slovenski predlog naravnan v razvojne namene.

Rešitev je treba po Cerarjevih besedah najti do konca meseca. "Imamo še čas, vendar ga ni veliko, zato se intenzivno pogajamo," je opozoril premier.

Cerar je še izpostavil, da v pogovoru z Junckerjem ni bila izražena nobena povezava med arbitražo in NLB z vidika prava. Takšna povezava bi bila po njegovih besedah tudi popolnoma neustrezna, saj je jasno, da gre za dve popolnoma različni situaciji.

Spomnimo ...

Slovenija bi morala v skladu z zavezami v zameno za bruseljsko odobritev državne pomoči NLB v času krize prodati 75 odstotkov minus eno delnico banke, in sicer najmanj 50 odstotkov do konca tega leta, preostanek pa do konca 2018.

Poleti je propadel poskus prodaje NLB zaradi nestrinjanja s ponujeno ceno in tveganj v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami na Hrvaškem, zato se mora Slovenija zdaj dogovoriti o alternativah, pri čemer se želi izogniti prodaji donosnih balkanskih bank.

Ker koalicija ne privoli v prodajo banke v tem trenutku, v Bruslju pa ne v odlog prodaje, je vlada podprla predlog finančne kompenzacije NLB državi oziroma nastajajočemu skladu skladov, ki bi financiral projekte malih in srednjih podjetij.