Cerar in Mramor ob rebalansu obljubljata ukrepe za gospodarsko rast, primanjkljaj se povečuje

DZ je danes obravnaval predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna. Z rebalansom se letošnji prihodki državnega proračuna zmanjšujejo za 20 milijonov evrov na 8,6 milijarde evrov, poraba pa se povečuje za 177 milijonov evrov na 9,8 milijarde evrov. Posledično se primanjkljaj povečuje za 197 milijonov evrov na 1,2 milijarde evrov.

Finančni minister Dušan Mramor je uvodoma pojasnil, da je glavni krivec za nižje ocenjene prihodke izpad davka na nepremičnine, nižji bodo tudi prihodki od dohodnine ter trošarin. Delno bodo ta izpad ublažili višji prihodki od davka na dodano vrednost ter koncesij. Odhodke pa povečuje predvsem večja potreba po sredstvih za odplačilo obresti ter za transferje v pokojninsko blagajno.

Rebalans je treba sprejeti, da bo Slovenija do leta 2015 odpravila presežni javnofinančni primanjkljaj, torej ga spravila pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), pa je pozval premier Miro Cerar. Z letošnjih 4,2 odstotka BDP se bo tako prihodnje leto znižal na 2,8 odstotka BDP, do leta 2017 pa namerava vlada javne finance uravnotežiti. "Dolgoročno ne moremo trošiti več, kot ustvarimo," je dejal Cerar. Po njegovih besedah je pripravljen že tudi predlog rebalansa proračuna za leto 2015 in tudi Mramor je povedal, da je večina nadaljnjih ukrepov že pripravljena. Vlada ima resen namen odločno ukrepati, sta zatrdila in dodala, da vlada ne predlaga radikalnih posegov, pač pa bodo šli vsi ukrepi v smeri spodbujanja gospodarske rasti.

'Uvertura v drastične reze'

"Obravnavani rebalans je le uvertura v drastične reze v letu 2015," je ocenil Luka Mesec (ZL). Kot je ugotovil, se z njim le nadaljuje dosedanje trende, ko so stroške krize v Sloveniji plačevali revni in srednji sloj, medtem ko so najbogatejši ponavadi prejemali odpustke.

Zaradi pretiranega zmanjševanja primanjkljaja v ZL rebalansa ne bodo podprli in tudi Andrej Šircelj (SDS) mu je nasprotoval z besedami, da zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja z letošnjih 4,2 odstotka BDP na 2,8 odstotka BDP že prihodnje leto lahko vodi le v za približno 540 milijonov evrov manjšo porabo, kar pa lahko pomeni le nazadovanje in ne razvoja.

Bolj kot v preostanek leta 2014 so že zazrti v leto 2015 tudi poslanci NSi. "Gre za suho vajo pred sprejemanjem rebalansa proračuna za leto 2015, ki pa bo že moral odsevati ekonomsko politiko nove vlade in sedanje koalicije," je današnjo obravnavo opisal Jožef Horvat. Od vlade je zahteval strukturne reforme, poenostavitev administrativnih postopkov, internacionalizacijo gospodarstva in sanacijo državnih bank, da bodo opravljale svojo nalogo.

Rebalansa prav tako ne bodo podprli v ZaAB, kjer pravijo, da sploh ni potreben. Proračun za leto 2014 bi bilo možno izvršiti tudi brez rebalansa, je ocenila Alenka Bratušek, ki jo bolj zanima, kakšne ukrepe bo vlada predlagala skupaj z rebalansom za leto 2015.

Koalicija rabalansu pritrjuje

Poslanci koalicije so rebalansu pritrjevali, saj da prinaša večjo preglednost nad državno blagajno. A tudi v SD v njem vidijo generalko pred obravnavo rebalansa za leto 2015, ko bodo po besedah Matjaž Hana od vlade zahtevali jasne in konkretne odgovore na vprašanja, kako bomo v Sloveniji presegli politiko varčevanja in se usmerili v ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti in predvsem zagotavljanje blaginje ljudi.

Klavdija Markež (SMC) je ugotovila, da rebalans prinaša predvsem notranje prerazporeditve in ne vsebuje velikih ukrepov, ki bi posegali v zakonske obveznosti, ali državljane in podjetja obremenjevali z dodatnimi obveznostmi.

V poslanski skupini DeSUS pa so po besedah Uroša Prikla zadovoljni, da je vladi uspelo rebalans pripraviti tako, da se položaj državljanov ne poslabšuje, še posebej ne najranljivejših.

Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar je sicer pojasnila, da rebalans ne predlaga krčenja prekomerne porabe, pač pa se predvsem zmanjšujejo sredstva pri tistih proračunskih uporabnikih, kjer so ocene njihovih potreb do konca leta pokazale, da je to možno.

Vložili šest dopolnil

K predlogu rebalansa je vloženih šest dopolnil, s katerimi želita poslanski skupini SDS in NSi znotraj proračunske porabe prerazporediti 44 milijonov evrov. Vlada jih ne podpira in tudi odbor DZ za finance jih v soboto ni podprl, zato je pričakovati, da tudi v sredo ob glasovanju ne bodo deležna podpore.

DZ se je pred koncem današnjega dne novembrske seje seznanil še s predlogom novele zakona o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015, ki spremlja predlog rebalansa. Gre za precej tehničen zakon, s katerim se bo zagotovilo nemoteno izvršitev proračuna do konca leta.

Ena od pomembnejših novosti je določitev kratkega, 15-dnevnega roka za vlaganje zahtevkov za povračilo evropskih sredstev iz preteklega programskega obdobja. V SDS bo ta rok še skrajšali. Poleg tega se za eno milijardo evrov povečuje najvišji možni obseg zadolževanja države v letu 2014, namreč s 4,9 na 5,9 milijarde evrov.