Gospodarstvo

Cenejše le kurilno olje

Ljubljana, 01. 08. 2006 07.36 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Najbolj prodajani 95 oktanski bencin je dosegel rekordno vrednost, liter po novem stane več kot 260 tolarjev.

Za liter 95-oktanskega bencina bo potrebno odšteti 260 tolarjev
Za liter 95-oktanskega bencina bo potrebno odšteti 260 tolarjev FOTO: POP TV

Opolnoči so se znova močno podražili naftni derivati. Najbolj prodajani 95 oktanski bencin je dosegel rekordno vrednost, liter po novem stane več kot 260 tolarjev. Nekoliko cenejše je le kurilno olje.

Janez Šušteršič je dejal, da se bo podražitev naftnih derivatov kazala predvsem na avgustovski inflaciji
Janez Šušteršič je dejal, da se bo podražitev naftnih derivatov kazala predvsem na avgustovski inflaciji FOTO: POP TV

Liter 95-oktanskega bencina se je podražil za 11,30 tolarja na 260,80 tolarja, 98-oktanskega bencina pa za 12,30 tolarja na 266,60 tolarja. Za liter dizelskega goriva je po novem treba odšteti 238,90 tolarja oz. 4,90 tolarja več, za liter kurilnega olja pa 154,60 tolarja oz. 0,80 tolarja manj, so sporočili iz Petrola.

Cene dosegle vrhunec

Cene goriva se pri nas oblikujejo vsakih 28 dni, najbolj pa nanje vpliva gibanje cen surove nafte na svetovnem trgu, ki so v minulem mesecu skokovito narasle. “Razloge za tako visoke cene nafte gre iskati predvsem v tem, da so glavna nahajališča v nestabilnih državah, kot sta Nigerija in Irak, potem je tu problem Irana in jedrskega orožja ter seveda konflikt med Izraelom in Libanonom,” je za 24UR pojasnila članica uprave Petrola Alenka Vrhovnik Težak.

Obenem na cene nafte vpliva tudi vse večje povpraševanje, predvsem Indije in Kitajske, ki se pospešno industrializirata in razvijata in kjer so zahteve po nafti iz meseca v mesec večje. “Te države so postale močne porabnice nafte. To pomeni, da se nafta danes proizvaja na meji tekočih zmogljivosti in vsak politični ali kak drug dogodek zelo vpliva na kratkoročno nihanje cene,” je za 24UR pojasnil direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Janez Šušteršič.

Na cene naftnih derivatov močno vplivajo ekonomski in politični dogodki
Na cene naftnih derivatov močno vplivajo ekonomski in politični dogodki FOTO: POP TV

Povedal je še, da je cena goriv, če gre verjeti zadnjim napovedim, dosegla vrhunec. Zvišanje cen naftnih derivatov je običajno tudi za poletne mesece, ko je povpraševanje po bencinu zaradi dopustov največje. Glede na izkušnje iz preteklih let pa lahko v primeru, da ne bo prišlo do posebnih političnih dogodkov, jeseni pričakujemo znižanje cen tekočih goriv, je ocenil.

SORODNI ČLANKI

KOMENTARJI (42)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

pomi@auspuh.com
02. 08. 2006 10.11
Malic, ne rešuje se čisto nič. Vsaj mi ne. Razpravljamo pa o alternativnih gorivih - cvičku. Kraševc hvala za povabilo. Tvoj prispevek tukaj je edini konstruktiven. Kdaj se pride?
krašvc
01. 08. 2006 15.50
Pridite na praznik terana in pršuta v Dutovlje
malic96@hotmail.com
01. 08. 2006 15.36
Tema je se mi zdi cisto druga, ne pa o cvicku, metanolu, itd... Resuje se kriza glede nafte vi pa tukaj razpravljate cisto o drugi temi. Pa saj ne da mam kej proti, ampak tako vam povem, sproti :)
pomi@auspuh.com
01. 08. 2006 13.03
Sicer pawno ni tako off topic tole kot se zdi. Na izbiro imaš preselitev recimo v emirate ali najdeš tolažbo v cvičku. Rugelj verjetno vsekakor priporoča emirate. Poleg poceni bencina še šarijatsko pravo, kar med ostalim (pozabi na cviček) pomeni tudi manj problemov z ženo.
pomi@auspuh.com
01. 08. 2006 12.17
mjemjaw sori sem napačno prebral. Mislim, da bi blo treba vseeno naredit preskus vsebnosti metanola. Povabimo lahko še barbaro.
pomi@auspuh.com
01. 08. 2006 12.10
šmarnica nima nobene zveze z žveplanjem
pawno
01. 08. 2006 12.06
sicer je pa res off topic tole. bedno se mi zdi, da moramo mi plačevat 260 sit za liter, američani in rusi pa komaj nad 100 sit, da o arabskih emiratih ne govorim.
mjemjaw@yahoo.co.uk
01. 08. 2006 12.03
Vem, da je viljamovka hruška, zato sem pa tudi dal to kot primer oz. napisal, da ne gre mešati jabolk in hrušk. Če je deklarirano, da v Cvičku ni šmarnice, potem domače brozge z šmarnico pač niso cviček. Tako kot je deklarirano, da so v viljamovki hruške in zato vanjo pač ne mečemo jabolk. In ne trdimo, da je jabolčni šnopc viljamovka.
pawno
01. 08. 2006 12.01
pomi: sam ne, pomagam pa dostkrat na zidanicah in vem da jo dodajajo, kjer polnijo v lesene sode zaradi žveplanja teh sodov, koncentracija pa je res majhna in je ni čutit, niti ni škodljiva.
pomi@auspuh.com
01. 08. 2006 12.01
In pa klasika na 24ur forumu. Vsi bi pljuvali čez Petrol, državo, Janšo, partizane, predsednika, šejke, multinacionalke, društva za zaščito živali... prav nobenga pa ne zanima kako se voziš na radensko.
pomi@auspuh.com
01. 08. 2006 11.57
točno tako mjemjaw. Samo majhen popravek, viljamovka je hruška. A prideljuješ cviček? Sem za preskus vsebnosti metanola :) Mi pa je všeč, da smo iz neprijetne teme preskočili na bolj prijetno.
pawno
01. 08. 2006 11.55
mjemjaw: pridelave žganih pijač žal ne poznam, tako da ne morem ničesar trditi.
pomi@auspuh.com
01. 08. 2006 11.49
me ne zanima. ni in konc če pa bi gdo rad na cviček vozil se bom še malo s tem pozabaval.
mjemjaw@yahoo.co.uk
01. 08. 2006 11.49
pawno, kakšne neumnosti pa klestiš? Če bi jaz rekel šnopcu, ki bi ga sam skuhal iz jabolk viljamovka, a bi lahko zato trdili, da vsebuje prava viljamovka tudi jabolka?
pawno
01. 08. 2006 11.35
pomi: ne kot trgovska znamka, rečejo mu pa vseeno cviček.
pomi@auspuh.com
01. 08. 2006 11.33
pawno čisto enostavno: potem to več ni cviček
pawno
01. 08. 2006 11.28
pomi: v cvičku za domačo rabo se marsikje tud šmarnica pomeša vmes. za nadaljno prodajo pa verjamem, da predpisi tega ne dovoljujejo.
pomi@auspuh.com
01. 08. 2006 11.21
Draga Barbara. Kar sem rekel drži. Glede pridelave vin poznam tehnologijo v piko in ne ti meni s srednješolsko kemijo. V tapravi cviček je prepovedano mešat šmarnico. Sestava šmarnice je točno določena. Celo več: šmarnica je v slo prepovedana že kar nekaj časa. Torej enostavno: če je negdo namešal šmarnico ni naredil cvička. Glede širjenja laži o sestavi cvička tvegaš tožbo cvičkove princese. A na radensko pa nebi vozila?
mjemjaw@yahoo.co.uk
01. 08. 2006 11.20
barbarahorvat, cviček (ki se prodaja v trgovini oz. tak, kot je registriran) je vselej suho vino, pridelano iz rdečih in v manjši meri belih sort. Največ je žametne črnine, zatem modre frankinje, kraljevine, od belih sort pa laškega rizlinga, zelenega silvanca in rumenega plavca. Šmarnice ni oz. je ne sme biti.Torej tudi ni pešk in metanola.
Barbara Horvat 1
01. 08. 2006 11.05
Dragi pomi! Popolnoma srednjesolska kemija in se malce poleg (vinarstva). Predvidevam, da se strinjas, da med mnogimi vrstami grozdja, ki jih mesajo v nastanku priljubljene doljenjske alkoholne pijace cvicka dodajo tudi smarnico. V smarnici pa vsebujejo peske tudi nekaj snovi, ki pride s stiskanjem (presanjem...) v cvicek ven kot metanol. Sicer res v majhnih kolicinah, vendar pride (je pa res, da je pa vecina alkohola etanol). Kar pa je pomembno pa je, da je metanol strupen, saj se v nasem prebavnem traktu spremeni v metanal oz. kasneje v metanojsko kislino, ki pa je v primerjavi z etanojsko kislino zdravju skodljiva. Vec lahko preberes na Wikipedia. Seveda beri angleske clanke, slovenski so bolj skopi oz. jih ni. Glede Plutonija: upam da ves, da je radioaktiven oz. upam, da poznas njegovo razpadno verigo. Bojim pa se, da marsikdo ne ve in se zato se bolj bojim, da bi te jemali resno (vem, da si se bol kot ne le hecal). Avto na vodo