Cene življenjskih potrebščin so se v letu 2017 zvišale, najbolj cene hrane in naftnih derivatov

Državni statistični urad je danes postregel s podatki o inflaciji v letu 2017. Ugotavlja, da so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 1,7 odstotka. S tem je bila inflacija močno nad lansko, ki je bila pri 0,5 odstotka. 

Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1,4-odstotna, potem ko je bilo povprečno letno gibanje cen v letu 2016 negativno; statistiki so takrat zabeležili 0,1-odstotno deflacijo.

Najbolj so se dvignile cene hrane in naftnih derivatov

V letošnjem letu so se cene blaga zvišale za 1,9 odstotka, storitev pa za 1,3 odstotka. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so se zvišale za tri oz. 1,2 odstotka, cene trajnega blaga pa so se znižale za 1,5 odstotka.

Največ, po 0,5 odstotne točke, so k letni inflaciji prispevali dražja hrana (za 3,1 odstotka) in naftni derivati. Cene tekočih goriv so bile višje za 13,4 odstotka, cene dizelskega goriva in bencina pa za 10,6 oz. 6,1 odstotka.

Med prehrambnimi izdelki so izstopale podražitve svežega sadja (za 12,4 odstotka) in mesa (za 6,5 odstotka). Tobak se je podražil za 4,8 odstotka in zvišal letno inflacijo za 0,2 odstotne točke.

V skupini hrana in brezalkoholne pijače so izstopale še podražitve masla (za 20,9 odstotka), oljčnega olja (za 8,5 odstotka) in drugih mlečnih izdelkov (za 5,8 odstotka).

Na drugi strani so skupno rast cen najbolj, za 0,2 odstotne točke, znižale nižje cene avtomobilov (za 2,7 odstotka).

Na mesečni ravni pa se cene decembra v povprečju niso spremenile. K mesečni rasti so po 0,1 odstotne točke prispevale višje cene mesa (za 1,6 odstotka) in pogonskih goriv. Dizelsko gorivo se je podražilo za 1,6 odstotka, bencin pa za 1,4 odstotka. Dodatne 0,1 odstotne točke so k mesečni inflaciji prispevale preostale decembrske podražitve.

Decembrski popusti pri prodaji obleke in obutve (cene so bile nižje za tri odstotke) pa so inflacijo znižali za 0,2 odstotne točke. Dodatne 0,1 odstotne točke je prispeval še cenejši nakup prevoznih sredstev (za 0,9 odstotka).

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 1,9-odstotna (lani 0,6-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 1,6-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta -0,2-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,1-odstotna.

Blago se je v letu dni podražilo za dva odstotka, storitve pa za 1,7 odstotka. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so se zvišale za 3,3 oz. 0,4 odstotka, cene trajnega blaga pa so se znižale za dva odstotka.

Javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju pri 0,2 odstotka BDP

Ugodne makroekonomske razmere v Sloveniji se odražajo tudi v statistiki javnih financ. Javnofinančni primanjkljaj je bil v tretjem četrtletju pri 0,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), za 1,4 odstotne točke nižji kot pred letom dni, še nekoliko več se je znižal v vseh treh četrtletjih skupaj. Dolg države se je povečal minimalno.

Primanjkljaj države je med julijem in septembrom nanesel 19 milijonov evrov, kar predstavlja 0,2 odstotka BDP, kažejo izračuni državnega statističnega urada. Na zmanjšanje primanjkljaja je vplivala predvsem visoka rast prihodkov, ki je že tretje četrtletje zapored višja od rasti izdatkov.

Javnofinančna slika se je izboljšala tudi v prvih treh četrtletjih - primanjkljaj je znašal 134 milijonov evrov ali 0,4 odstotka BDP, v enakem obdobju lani pa 549 milijonov evrov ali 1,8 odstotka BDP. Za prvih devet mesecev letos sta bila značilna visoka rast prihodkov in postopno naraščanje izdatkov, kar kaže na nadaljnje sproščanje varčevalnih ukrepov in postopen zagon črpanja evropskih sredstev, vendar pa to še vedno ni zaživelo v polnem obsegu.

Dolg države se je medtem v četrtletni primerjavi povečal minimalno, in sicer od konca drugega četrtletja na 17 milijonov evrov, tako da je konec tretjega četrtletja ocenjen na 33,285 milijarde evrov, kar predstavlja 78,4 odstotka BDP.