Konec rasti cen?

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je predstavila nove podatke o cenah skoraj 1200 prehrambnih izdelkov, ki jih je mogoče primerjati na spletni strani Precenimo Cene.

Na seznam, ki ga posodabljajo vsake dva tedna, so ob tretjem popisu uvrstili 1169 izdelkov. "Znotraj izdelkov, ki so bili na policah tako med drugim in tretjim popisom, jih je dobrih 82 odstotkov vseh ostalo na isti ravni, dobrih osem odstotkov se jih je pocenilo, dobrih devet odstotkov pa podražilo,“ so sporočili z Zveze.

S potrošniško akcijo Precenimo cene ZPS želi potrošnikom zagotoviti neodvisne informacije o cenah prehrambnih izdelkov in jih spodbujati k osveščeni izbiri in kritičnemu odnosu do promocijskih akcij. Novost na spletni strani je možnost uporabe košarice, s katero lahko obiskovalci primerjajo cene lastnega izbora izdelkov, ki so zajeti v primerjavo.

Zveza je marca izvedla tudi popis cen v izbranih trgovinah v Sloveniji, Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem. Primerjava cen 34 primerljivih izdelkov na osnovi najcenejšega izdelka v teh državah je pokazala, da je v prvi polovici od skupaj osmih najbolj ugodnih ponudnikov šest slovenskih trgovin. Pokazala pa je tudi velika cenovna nesorazmerja. Ekstra deviško olje je v trgovini Spar v Sloveniji bistveno dražje kot v Avstriji. "Glede na kupno moč bi pričakovali nižjo, a očitno slovenski trg prenese višje cene," je orisala Kutinova.

"Problem je, da je nabor izdelkov premajhen in da je izdelke težko primerjati. Izkazalo pa se je, da so navedbe trgovcev, da je slovenskih trg konkurenčen, držijo," je povedala Kutinova, a ob tem opozorila, da so kupna moč in plače v Sloveniji bistveno nižje kot na primer v Avstriji in v Italiji, česar analiza ne upošteva.

V različnih Mercatorjevih trgovinah različne cene

Kutinova je pospremila tudi poteze trgovcev, ki so večinoma sestavili vsak svojo košarico. "Dejstvo je, da gre pri tem za različne oblike oglaševanja oz. promocije. Pomembno je, na kakšen način so podatki zbrani, zlasti pa njihov nabor in v kakšnem kontekstu so interpretirani," je opozorila in dodala: "Vedno gredo v smeri, da trgovec izpostavi sebe in ne gre za objektivno informiranje."

"Primer Mercatorja kaže, da je v svoji košarici navedel cene izdelkov v hipermarketu v Šiški, v naši akciji - za Mercator primerjamo cene izdelkov v hipermarketu Šiška in v trgovini v Kosezah - pa ugotavljamo, da so cene pri približno 30 odstotkih izdelkov, ki jih spremljamo, v Kosezah višje do 10 odstotkov," je navedla Kutinova. To po njenih besedah opažajo tudi pri drugih trgovcih, vendar ne v tolikšni meri kot pri Mercatorju.