Cene nafte še prenizke?

Cene nafte so se danes ponovno rekordno zvišale, kar je posledica zaskrbljenosti naftnih trgovcev zaradi znižanja ameriških zalog nafte pred poletjem in zaostrovanja nesoglasij med Zahodom in Iranom glede jedrskih ambicij Teherana.

Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je v izjavi, ki bo verjetno dodatno zamajala svetovne naftne trge, še dejal, da imajo največ koristi o trenutnih cen črnega zlata razvite države in ne države proizvajalke, kot je Iran.

"Svetovna cena nafte še ni dosegla njene resnične vrednosti. Proizvodi iz surove nafte se prodajajo po več kot desetkrat višji cenah, kot jo zaračunavajo države proizvajalke," je po poročanju teheranskega radia dejal Ahmadinedžad. "Razvite države imajo največ koristi od naftnih proizvodov z dodano vrednostjo," je dodal.

Iranski predsednik je še menil, da bi morala cene nafte uravnavati ponudba in povpraševanje na trgu. "Cene nafte ne bi smeli zniževati pod pretvezo, da visoke cene škodijo državam v razvoju, saj bi imele zaradi tega največ koristi svetovne sile," je poudaril Ahmadinedžad.

Iranski minister za nafto Kazem Vaziri Hamaneh pa je danes dejal, da Iran nasprotuje zvišanju proizvodnje nafte v Organizaciji držav proizvajalk nafte (OPEC). "Trenutne zmogljivosti proizvodnje OPEC so polne," je Hamaneh odgovoril na vprašanje novinarjev, ali bi bilo treba povišati proizvodnjo nafte, ki trenutno znaša 28 milijonov sodov na dan.

"Zaloge na tržišču so prevelike. Pomanjkanja ni, a cene se vseeno višajo," je dejal Hamaneh in za visoke cene okrivil "pomanjkanje goriva v ZDA" in ne napetosti v zvezi z iranskim jedrskim programom.

Sod (157 litrov) severnomorske nafte brent z junijskim dobavnim rokom se je danes na londonski borzi podražil za 49 centov na 74,22 dolarja in tako že drugič v zadnjih dveh dneh dosegel rekordno vrednost.

Zaskrbljenost zaradi nesoglasja glede Irana

Ključni razlog za zaporedje rekordnih podražitev nafte je predvsem zaskrbljenost naftnih trgovcev zaradi nedoseženega soglasja med članicami Varnostnega sveta ZN glede sankcij proti Iranu. Sankcijam nasprotujeta predvsem Kitajska in Rusija, s pomočjo katere Iran razvija jedrski civilni program.

V primeru diplomatskega neuspeha pri reševanju iranskega jedrskega vprašanja ameriške oblasti puščajo vse možnosti odprte, je v sredo v Moskvi izjavila ameriška sekretarka Condoleezza Rice, kar po mnenju analitikov ne izključuje možnosti ameriškega vojaškega posega v Iranu.

Iran bi v takšnem primeru lahko blokiral strateško pomembno morsko ožino Hormuz, preko katere potekajo naftni izvozni tokovi na Japonsko, v ZDA in zahodno Evropo, še predvidevajo analitiki.

Poleg geopolitičnih napetosti je k strmemu naraščanju cen nafte pripomoglo tudi zmanjšanje ameriških zalog nafte pred poletno sezono, ko je povpraševaje po naftnih derivatih največje. Zaloge nafte so se v preteklem tednu zmanjšale za 800.000 sodov na 345,2 milijona sodov, je v svojem tedenskem poročilu zapisalo ameriško ministrstvo za energijo.